Lani se je v vodnem skladu nabralo dobrih 48 milijonov evrov, od tega je šlo skoraj 32 milijonov za gradnjo hidroelektrarn (HE) na spodnji Savi in za projekte, povezane z njimi, približno enak delež naj bi država oziroma pristojno ministrstvo za kmetijstvo in okolje Posavju namenilo tudi letos. »Ta denar se porablja nenamensko, za komercialne projekte, ki prinašajo velike dobičke energetskemu lobiju. Nedopustno je, da uporabniki vode v vsej državi, od Jesenic do Murske Sobote, financiramo komercialni projekt. Še večji absurd bo, če bodo v tujini iskali strateškega partnerja za HE na spodnji Savi. Lahko se zgodi, da bo tujec kupil tisto, kar smo vsi državljani Slovenije gradili z odpovedovanjem. Naj se denar, ki je bil v nekem okolju zbran za črpanje pitne vode, vrne v to okolje in se uporabi za vzdrževanje vodnih virov, namesto da vsi državljani financiramo gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi,« predlaga Danilo Burnač, direktor Mariborskega vodovoda in podpredsednik komunalne zbornice.
Krinka
Zakon o vodah (vlada ga je včeraj spremenila že drugič ta mesec) je leta 2001 vpeljal vodni sklad, ki se polni s koncesninami za rabo vode in vodnimi povračili, ki jih plačujemo vsi uporabniki vode. Sprva je bilo zamišljeno, da bi s tako zbranim denarjem gradili predvsem protipoplavno infrastrukturo, a so svoj piskrček kmalu primaknili posavski poslanci vseh političnih barv in s posebnim zakonom o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save dosegli, da se denar iz vodnega sklada porablja tudi oziroma predvsem za projekte, povezane s HE na spodnji Savi. Resnici na ljubo je tako tudi zato, ker projektov za gradnjo protipoplavne infrastrukture v preteklosti ni bilo oziroma so bili redki, zato je denar ostajal v vodnem skladu. Toda zaradi vse pogostejših poplav in vse večjega razdejanja, ki ga te puščajo za seboj, potrebe po denarju iz vodnega sklada zadnja leta presegajo ponudbo, saj glavnina denarja, kot rečeno, odteče za energetske projekte v Posavju.
Poslanci s poplavnih območij že vrsto let zaman pozivajo, naj gre denar iz vodnega sklada za protipoplavno vzdrževanje vodotokov po vsej državi, a energetskega lobija, ki ima dolge lovke tudi v državnem zboru, jim še ni uspelo premagati. Na to problematiko je opozarjal tudi Karl Erjavec, ki je bil okoljski minister v letih 2008 in 2009. Poslancem je med drugim dejal: »Povedal sem, da imamo poseben zakon, ki daje poseben položaj spodnji Savi. Na vas je, da se odločite, kako naprej.« Tudi Erjavčev naslednik Roko Žarnić se je leta 2010 obregnil ob takšno ureditev, ki velja še danes. V pogovoru za Dnevnikov Objektiv je dejal: »V nekem trenutku se je politika odločila ustanoviti vodni sklad in pod krinko protipoplavnih ukrepov financirati še druge projekte. Odkar sem minister, se borim proti temu.«
Tudi zasavski župani stavijo na vodni sklad
Pred dvema letoma so (znova) posavski poslanci predlagali spremembo zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save in izposlovali dodaten vir financiranja gradnje HE na spodnji Savi (akumulacijskih bazenov za HE Brežice in Mokrice), in to iz podnebnega sklada. Na ta račun naj bi bil vodni sklad že letos manj obremenjen z energetskimi projekti, toda načrtovana poraba denarja iz vodnega sklada, ki je razvidna iz naše preglednice, tega ne potrjuje, saj naj bi šlo tudi v tem letu samo za gradnjo HE skoraj 32 milijonov evrov.
Dodatne težave utegnejo nastati zaradi načrtovane gradnje elektrarn na srednji Savi, saj si želijo po naših informacijah župani zasavskih občin prek vodnega sklada izposlovati enake privilegije, kot so jih deležne posavske občine. S finančno injekcijo iz vodnega sklada bi radi prestavljali železniške proge, obnavljali ceste... Toda poznavalci z okoljskega ministrstva pravijo: »To si lahko privošči bogata Savdska Arabija, Slovenija si takšne kupčije, kot so jo sklenili poslanci za spodnjo Savo, ne sme več dovoliti.« Država namreč za gradnjo protipoplavnih nasipov namenja občutno premalo denarja, vsaka nova poplava (te so najpogostejše v tem, jesenskem času) pa infrastrukturo dodatno načne.