Predsednik vlade Janez Janša komisiji za preprečevanje korupcije v osmih mesecih ni znal pojasniti izvora 210.000 evrov, s katerimi je od leta 2004 financiral nakupe nepremičnin, avtomobila znamke Volvo XC, več potovanj in plačila raznih stroškov, tudi sodnih.

Gre za znesek, ki predstavlja skoraj tri četrtine uradnih prejemkov Janše med letoma 2004 in 2012, ko je vodil vlado (dvakrat) ali kot poslanec sedel v državnem zboru. V tem času je namreč s plačami zaslužil 287.921 evrov, še dodatnih 187 evrov pa z avtorskimi honorarji. To je ključna ugotovitev komisije, ki je v postopku nadzora nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank nepravilnosti ugotovila tudi pri Zoranu Jankoviću, predsedniku Pozitivne Slovenije in ljubljanskem županu. Tega najbolj bremenijo neprijavljena povečanja premoženjskega stanja v višini 2,4 milijona evrov ter posli med družbo Grep, ki je v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana gradila športni park Stožice, in Jankovićevim podjetjem KLM Naložbe. Komisija je namreč poudarila, da je bil Janković leta 2011 končni prejemnik 208.000 evrov, ki jih je Grep prek podjetja Baza Dante nakazal KLM Naložbam, in to prav takrat, ko se je Janković približal odobrenemu limitu negativnega stanja na osebnem tekočem računu.

Razmeroma velike vsote gotovine

Podrobnosti poročila o postopku, v okviru katerega je komisija preiskala premoženje sedmih prvakov strank (poleg Janše in Jankovića so se pod njeno lupo znašli še Karl Erjavec, Ljudmila Novak, Borut Pahor, Gregor Virant in Radovan Žerjav), potrjujejo sume o »luknjah« v pojasnilih o premoženju Janeza Janše, ki smo jih v Dnevniku v več prispevkih razkrili že novembra 2011. Komisija, ki jo vodi Goran Klemenčič, je tako eksplicitno poudarila, da je Janša sam z denarjem neznanega izvora ali s pomočjo drugih pravnih in fizičnih oseb financiral tekoče stroške nepremičnin, nakup avtomobila višjega cenovnega razreda, stroške sodnih postopkov in zasebnih potovanj v tujino, tudi na eksotične lokacije.

»Janez Janša kot predsednik vlade po meri povprečnega slovenskega davkoplačevalca razpolaga z razmeroma velikimi vsotami gotovine, za katero ni znano, kdaj, na kakšen način, od koga in kako jo je pridobil, niti sam tega ne zna razumljivo in prepričljivo pojasniti. To je posebej obremenjujoče in skrb zbujajoče. Gre za situacijo, ki je za demokratično in pravno državo nesprejemljiva in nedopustna,« je navedla komisija in opozorila, da ji je Janša z zamudo ali pa sploh ne prijavljal spremembe v premoženjskem stanju. Enako je ugotovila pri Jankoviću. Transakcije, ki jih je že pred meseci popisal Durs, so po trditvah komisije »zaradi načina, okoliščin, dinamike in zneskov obremenjene s korupcijskimi tveganji ter tveganji za nedovoljeno lobiranje in nasprotje interesov«. Janković je sicer na razgovoru senatu komisije na vprašanje, na kakšen način pride do posameznih izplačil na njegov račun, odgovoril: »Ko rabim denar, pokličem, pa rečem, dragi moj sine, je čas, da kaj vrneš atu... Približno tako izgleda.«

KPK dokumentacijo odstopila policiji

Isto oceno o korupcijskih tveganjih je komisija namenila Janševim gotovinskim plačilom. Iz poročila pa je mogoče razbrati, da je Janševo povečanje premoženja povezano tudi »s poslovanjem pravnih oseb v lasti enega od njegovih družinskih članov« – neuradno gre za Rajka Janšo, ki posluje s Telekomom in Slovenskimi železnicami.

Čeprav komisija ni zahtevala razrešitve Janše in Jankovića z javnih funkcij, ker da za to nima zakonskih možnosti, pa je dele dokumentacije v zadevi odstopila policiji in Dursu. »Na najvišji ravni oblasti se je na najbolj vulgaren način spet izkazalo, da poštenost, odgovornost in pravna država ne morejo obstajati in učinkovati ena brez druge,« je včeraj dejal Klemenčič. Poročilo ima po njegovem lahko le dve posledici: »Ali nas vse skupaj zaprejo, ker smo neutemeljeno očrnili in napadali najvišje predstavnike države, ali pa ti sprejmejo odgovornost in ustrezne ukrepe. Ko začnejo govoriti dejstva, številke na bančnih računih, preverjene informacije, prostora za politično demagogijo ne bi smelo več biti, celo v Republiki Sloveniji.«

Ena osrednjih tem kampanje pred zadnjimi državnozborskimi volitvami je bilo prav premoženje političnih funkcionarjev.

Že takrat smo v Dnevniku predsedniku vlade Janezu Janši postavili več vprašanj, na katere ta tudi po volitvah nikoli ni jasno odgovoril, z njegovimi pojasnili pa očitno nisi bili zadovoljni tudi v komisiji za preprečevanje korupcije. »Upoštevaje dejstvo, da je zavezanec v javnih nastopih večkrat poudaril, da je svoje zakonske dolžnosti glede poročanja premoženjskega stanja izpolnil, je utemeljena ocena, da je zavezanec s svojim neporočanjem komisiji kršil ne samo neposredno zakonsko dolžnost, ampak je ravnal tudi v nasprotju z pričakovano integriteto javnega funkcionarja, kot jo opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije,« je zapisala komisija.

Naveza Janša-Imos

Največ nepravilnosti pri Janši je komisija odkrila pri nakupih nepremičnin. Veriga nepojasnjenih transakcij se tako začne leta 2005, ko je Janša kupil stanovanje na Komenskega cesti v Ljubljani. Del denarja za to je dobil s prodajo zemljišča v Trenti, ki ga je za 131.270 evrov kupilo podjetje Eurogradnje. Pri tem je komisija ugotovila, da so Eurogradnje za nezazidljivo zemljišče v Trenti plačale nesorazmerno visoko ceno, saj je po podatkih Gursa in Dursa vredno od 11.000 do 18.000 evrov. »Podjetje, ki je to nepremičnino kupilo, jo je torej preplačalo za do desetkrat,« je opozorila komisija, s čimer je Janša pridobil premoženjsko korist v okvirni višini 100.000 evrov. Eurogradnje so namreč Janši dejansko sofinancirale polovico stroškov, ki jih je imel z nakupom stanovanja na Komenskega cesti.

Pri tem je ključen podatek, da je posel dejansko vodil Imos, od katerega je Janša kupil stanovanje na Komenskega cesti. Poleg tega, da je bil Imos končni kupec zemljišč v Trenti, je bil direktor Imosa Brane Kastelic – kot smo poročali že leta 2011 – tudi solastnik Eurogradenj, v kateri sta imela lastniška deleža tudi nekdanji član upravnega odbora SCT Janez Jamnik in Renata Jamnik, ki je delež leta 2004 kupila od soproga in nekdanjega člana uprave NLB Alojza Slavka Jamnika. Imos je prav v času mandata Janeza Janše na veliko posloval z državo, med drugim pa je gradil tudi stavbo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na Litostrojski ulici v Ljubljani. Od nje je po podatkih komisije prejel za dobrih 69 milijonov evrov denarja iz javnih sredstev, največ v letih 2007 in 2008. »Janša se je kot predsednik vlade seveda zavedal, da je Imos pomembni poslovni partner države in lokalnih skupnosti. Zaradi časovne oddaljenosti dogodka in v uvodu navedenih zakonskih omejitev komisije glede preiskovalnih pooblastil komisija ni mogla podrobneje preiskati posla, ki kaže tudi na sum kaznivega dejanja,« je dejala komisija.

Rajko Janša in skrivnost gotovine na Mesarski

Že pet let kasneje se je Janša spet preselil. S soprogo Urško Bačovnik Janša sta septembra 2010 kupila trisobno stanovanje na Mesarski cesti v Ljubljani in zanj plačala 325.000 evrov. Čeprav je Janša komisiji zatrdil je, da sta s soprogo poravnala po polovico kupnine, je ta ugotovila, da je Janša v resnici plačal le 130.000 evrov. Ta znesek je pokril s posojilom, ki ga je najel pri Sparkasse. Kdo je torej Janši plačal preostali znesek? Kot je ugotovila komisija, je 32.500 evrov v njegovem imenu plačala Urška Bačovnik Janša, še 15.000 evrov pa mu je posodil brat Rajko Janša. Janez Janša komisiji ni pojasnil, ali in kako je obema denar vrnil. Stanovanje je po oceni komisije »sofinanciral na način, ki ni znan iz uradno prijavljenih dohodkov zavezanca«, od dokumentov pa ji je posredoval le pogodbo o najemu posojila ter obenem zamolčal vlogo brata pri plačilu kupnine, ki je v nasprotju z zakonodajo tudi ni prijavil. Iz analize Janševih bančnih računov komisija ni razbrala, da bi prek njih poravnal dolg do brata, čeprav je trdil, da je to počel sproti.

Leta 2011 sta zakonca Janša našla nov dom, tokrat v Šentilju v Velenju, kjer sta postala lastnika večje hiše. Z njeno dotedanjo lastnico Vojko Rautar Čelešnik je zamenjal stanovanje na Komenskega cesti in ji poravnal razliko v višini 48.000 evrov. A tudi izvora tega denarja Janša ne zna pojasniti. Čeprav je za plačilo uradno najel posojilo pri Unicreditu, tega denarja po ugotovitvah komisije ni porabil za nakazilo kupnine, ampak za vračilo obrokov posojila in druge stroške. Kljub temu je aprila 2011 Rautar-Čelešnikovi najprej na roko plačal 5000 evrov in nato še 19.500 evrov kot del kupnine. Kdaj in kako ji je Janša plačal še preostanek kupnine, komisiji »ni prepričljivo pojasnil«. Pri plačilu are je dejal le, da gre za »prihranke širše družine«.

Vse spremembe premoženjskega stanja je Janša redno »pozabljal« prijavljati komisiji – to je ali počel z dveletno zamudo ali pa jih sploh ni prijavljal. Tako komisiji ni razkril, da je leta 2005 na račun prejel 33.000 evrov gotovine in da je Janša kot fizična oseba SDS jamčil za pol milijona evrov posojila. Prav tako je bil porok soprogi pri delu posojila, ki sta ga zakonca januarja lani v višini 125.000 evrov najela pri BKS Bank.

Dobra novica za Janšo: komisija prezrla let iz Grčije

Še manj jasno je, kako je Janša v zadnjih letih financiral stroške vzdrževanja naštetih nepremičnin. Računi zanje so bili redno plačani, a ne z njegovega računa. »Ni izkazano, da bi stroške rednega vzdrževanja nepremičnin plačeval sam oziroma iz uradno preverljivih premoženjskih virov,« je poudarila komisija. Janša ji je pojasnil, da tekoče stroške od leta 2006, ko sta ustvarila skupno gospodinjstvo, večinoma plačuje soproga, a ta ob 1800 evrih mesečne plače plačuje še obrok za posojilo v višini 900 evrov. Komisija je zato ta pojasnila označila za »neprepričljiva«. Letno so namreč stroški posamezne nepremičnine znašali od 3000 do 9600 evrov. Soprogi je sicer Janša junija 2011 nakazal 10.000 evrov in aprila 2012 še 3000 evrov.

Sporen je tudi nakup avtomobila znamke volvo, za katerega je plačal 46.000 evrov, kar presega letno plačo predsednika vlade. 15. marca 2007 je tako prodajalcu nakazal 17.500 evrov, 28.500 evrov pa je »pokril« z gotovino nepojasnjenega izvora v več obrokih, čeprav je komisiji zatrdil, da je kupnino v celoti plačal prek računa. Ko so mu njeni preiskovalci povedali, da je večino kupnine plačal z gotovino, je najprej dejal, da si je denar izposodil oziroma da izhaja iz prihrankov, pisno pa je pojasnil, da je del kupnine plačal s prihranki matere oziroma kompenzacijo za pomoč pri obnovi hiše staršev. Prav tako ni jasen izvor 18.000 evrov, s katerimi je plačal stroške vzdrževanja in zavarovanj avtomobila. Prek računa je poravnal le zavarovanje za lansko leto, stroške servisa pa je plačal v gotovini. Vrednost avtomobila je sicer Janša v prijavi komisije ocenil na 14.000 evrov, s čimer je skušal komisijo po njeni oceni zavesti.

Nejasno je tudi, kdo je Janši plačal stroške sodnih taks (19.852 evrov) v številnih sodnih postopkih, kdo mu je marca 2005 nakazal 33.000 evrov gotovine (šlo naj bi za del dediščine, ki naj bi jo oče vrnil iz časov, ko je s honorarji iz knjig pomagal pri obnovi hiše) in kdo mu je financiral več potovanj. Leta 2008 je tako dopustoval na Mauriciusu, leta 2009 v Dominikanski republiki in Grčiji, leta 2009 in 2010 v Južnoafriški republiki, leta 2010 na Švedskem in lani v Grčiji. »Iz analize finančnih odhodkov znanega izvora nista razvidna način in izvor plačila teh potovanj,« poudarja komisija. Pri tem velja opozoriti, da komisija ni posebej obravnavala financiranja in načina najema zasebnega letala za vrnitev iz Grčije, ki ga je Janša za 9500 evrov najel pri podjetju, povezanim z družbo Gio, vladnim prevoznikom.

Komisija ni preverjala premoženja Jankovićevih v tujini

Veliko večino poslov, ki jih komisija očita Zoranu Jankoviću, so že v zadnjih mesecih razkrili mediji. Komisija ljubljanskemu županu očita, da v zakonskem roku ni prijavil lastništva delnic Krke, pologa gotovine na račun v višini 29.500 evrov ter razpolaganje in pridobitve denarnih sredstev med letoma 2007 in 2011 v skupni višini 1,73 milijona evrov. »V obdobju od 7. novembra 2006 do 24. maja 2012 je od različnih pravnih oseb prejel 2,4 milijona evrov kot poplačilo dolga,« ugotavlja komisija, pri čemer gre zelo verjetno za denar, ki ga je prejel od Electe. Ekonomski lastnik slednje je še vedno Zoran Janković, saj ima vpisano plombo na lastništvu krovnega podjetja.

Spomnimo, tudi po ugotovitvah Dursa je Janković ves čas županovanja prejemal sredstva iz naslova »naložbe« v skupino Electa. Šlo je za vračanje milijonov evrov izvorne kupnine za podjetja iz leta 2004, s čimer so se sredstva z asignacijami pretakala k Zoranu Jankoviću iz celotne skupine Electa. Od sinov je po podatkih Dursa na osebni račun prejel skupno tri milijone evrov. Medtem ko je terjatev do Electe Janković prijavil komisiji, sprememb na tekočih računih ni, ker »za to ni čutil potrebe«, saj se premoženje po njegovem ni spremenilo. Komisija sicer ni preverjala premoženja preostalih članov družine Janković in njihovih računov v tujini, a je ugotovila, da »se prihodki in odhodki zavezanca močno prepletajo s premoženjem ostalih družinskih članov, ne samo v smislu upniško-dolžniških razmerij, ampak tudi glede plačevanja rednih življenjskih stroškov in letovanj«.

Zagovor Zorana Jankovića ocenili kot »neprimeren«

Komisija v poročilu navaja, da tekoča poraba Zorana Jankovića bistveno presega višino plače, ki jo prejema kot župan. Tako je v letu 2009 prejel 32.000 evrov neto plače, v istem letu pa je glede na odlive s transakcijskega računa porabil 370.000 evrov, kar pomeni, da je za financiranje življenjskih stroškov porabil znesek, ki je enak vsoti enajstih njegovih letnih plač. To samo po sebi po oceni komisije ni sporno, če bi imel Janković kot funkcionar neodvisen in transparenten vir premoženja, pri čemer je glavni vir Jankovićevih prihodkov vračanje dolga iz Electe. »Podjetja iz vplivnega kroga Electe pa znaten del poslov opravljajo v povezavi z nepremičninami na območju Mestne občine Ljubljana,« je dodala komisija. Podjetje Electa Naložbe ima tako v lasti obsežna zemljišča na robu Ljubljane, ki jim je MOL (Zoran Janković) spremenil namembnost. Ta je pozneje prodala Hypu Leasingu in vzela nazaj v lizing, 17,6 milijona evrov pa plasiralo naprej v Electo Inženiring.

Še posebej je na ponavljajoči vzorec – vsakič, ko je Jankovića grozila nelikvidnost na tekočem računu, je od Electe ali KLM Naložb prejel nakazilo iz denarnega toka, ki ga je začel Grep. Čeprav je Janković zatrdil, da »ga ne zanima in da ne ve, od kod in na kakšen način podjetja, povezana s sinom, dobijo denar za poplačilo dolga, kadar ga potrebuje«, je komisija ocenila, da »je tak zagovor morebiti razumljiv v kazenskem postopku z vidika posameznega obdolženca, ne pa od javnega funkcionarja v postopku nadzora nad premoženjskim stanjem pred komisijo«.