Predsednik SDS Janez Janša je napoved, da se bo po padcu vlade posvetil pisanju knjig, očitno vzel zelo resno. Po knjigi Za kulturo življenja in dopolnjeni izdaji Premikov je včeraj v družbi predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Slavka Kmetiča predstavil še zbornik z naslovom Bela knjiga slovenske osamosvojitve, založbe Nova obzorja, ki je v 44-odstotni lasti njegove stranke in ki je pred kratkim izdala tudi knjigo Milan Kučan: Ko boter spregovori o sebi avtorja Dejana Kaloha. Poleg Janše, ki je zaradi velika števila zbranih dokumentov napovedal, da bodo s projektom nadaljevali, sta nekaj misli v zborniku prispevala tudi Kmetič in Tone Krkovič.
684 strani dolg in dobra dva kilograma težak zbornik
»V spremni besedi sem skušal analizirati nekatere ključne elemente ali dokaze za tezo, ki se je v celoti potrdila: tudi potem ko je na plebiscitu 90 odstotkov ljudi glasovalo za samostojno in neodvisno državo, se je delalo na tem, da je to zgolj neki operetni dogodek, po katerem bi nastali pogoji, da se na hitro dogovorimo za neko novo jugoslovansko povezavo,« je včeraj nove vidike osamosvojitve razkrival Janša. Prvak SDS je med drugim priznal, da je tudi sam sodeloval pri urejanju 684 strani dolgega in dobra dva kilograma težkega zbornika, v katerem so zbrani najrazličnejši dokumenti, seznami, poročila in časopisni članki iz začetka 90. let. »V tistem času sem bil na izpostavljeni poziciji. Ko sem sedaj bral nekatere dokumente in časopisne članke, sem bil presenečen nad tem, kar sem odkril,« je poudaril Janša in omenil članke, prispevke in komentarje, ki »so odkrito nasprotovali osamosvojitvi«. »V nekaterih se omalovažuje osamosvojitvene napore ali se jim tudi posmehuje. Veliko je karikatur, v katerih so na primer teritorialci narisani s fračami,« je svoj pogled na (po njegovem) tedanji neprimerni odnos do osamosvojitve razkril Janša.
V svoji spremni besedi med drugim omenja tudi obisk nekdanjega večkratnega italijanskega ministra in visokega predstavnika socialistične internacionale Piera Fassina pri Milanu Kučanu in Cirilu Ribičiču, do katerega je prišlo 27. junija 1991 v Ljubljani. Ob tem navaja zapis iz Fassinove knjige, da naj bi ga Kučan in Ribičič rotila, naj »italijanska in evropska levica neodvisnosti nekdanjih jugoslovanskih republik ne podarita desnici«. »Za ta obisk takrat nisva vedela ne jaz kot obrambni minister ne Dimitrij Rupel kot zunanji minister,« je včeraj poudaril Janša. Ribičič se s tem ne strinja, saj je bil Fassino v tistem obdobju po njegovih besedah večkrat v Sloveniji. »S Kučanom sva ga rotila, naj podpre osamosvojitev Slovenije in prispeva k temu, da bi nas v teh prizadevanjih podprle tudi evropske stranke levice,« se je včeraj odzval nekdanji ustavni sodnik.
Janševo razumevanje Kučanovih besed
Janša se je na včerajšnji predstavitvi zbornika spotaknil tudi ob znamenite besede Milana Kučana, ki jih je izrekel ob razglasitvi samostojnosti na slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani. V njih je namreč našel skriti pomen. »Če primerjamo govora s 25. in 26. junija 1991, je bil drugi bistveno boljši, bolj na ravni dogajanja. Če pa oboje povežemo, se odprejo nova spoznanja. Takrat so bile izrečene zelo jasne besede, ki so doživele potrditve in aplavze. Vsaj tako smo takrat mislili, saj so navidezno izražale tisto, kar je velika večina ljudi pričakovala in želela. Zadnji stavek pa je vse, kar je bilo prej rečeno, relativiziral. Pomensko daje piko na i temu, kar se je želelo sporočiti tudi nasprotni strani, češ, danes proslavljamo, danes smo razglasili samostojno državo, jutri je pa nov dan,« je Kučanove besede na novo interpretiral Janša.
To, da se spreminjajo in na novo interpretirajo dogodki, ki so se zgodili pred 22 leti, je prvi slovenski predsednik včeraj označil za norost. »Kar sem takrat rekel, sem tudi mislil. Osamosvojitev je dejanje celotnega naroda in ne samo ene stranke,« je še kratko dodal Kučan.
Sociologinja Spomenka Hribar si želi, da bi to obdobje slovenske zgodovine obravnavali s časovno distanco. Tako, pravi, se vsi dogodki sestavijo v celovitejšo sliko in mnogi med njimi dobijo povsem drugačen pomen. »Distance pa v Janševem uvodu žal ni. Vsa njegova interpretacija izhaja iz želje poudariti zasluge osamosvojiteljev in čim bolj difamirati nasprotnike, ki so v njegovi optiki kar sovražniki osamosvojitve, skratka, sovražniki še zdaj – sicer ne bi očital nekaterim posameznikom, kako so zasedli odgovorne položaje v novi državi,« razmišlja Hribarjeva.
Janša po njenem mnenju preprosto ne zmore ali noče uvideti, da smo imeli srečo pri osamosvajanju, da so se nam vsi dogodki, tudi negativni, »sešteli«. »Tudi nasprotovanje in omalovaževanje osamosvojitve s strani levice. Zvezna politika z JLA na čelu je bila res prepričana, da gre za opereto, mi pa smo tako pridobivali čas, da se je Slovenija lahko pripravila na osamosvojitev. Janša preprosto ni sposoben uvideti kompleksnega položaja, v katerem smo tedaj bili in v katerem nam je tudi nasprotovanje osamosvojitvi prišlo prav. Takšen uvid daje ravno časovna distanca,« še poudarja Spomenka Hribar.
