Udeležence sobotnega kongresa Slovenske demokratske stranke (SDS) je pozdravila godba Slovenskih železnic – podjetja, ki je zaposlitveno pribežališče tej stranki zvestih ljudi. Novi-stari predsednik SDS Janez Janša je ta dogodek izkoristil tudi za promocijo svoje najnovejše knjige Za kulturo življenja, ki je izšla le dan prej. V 24 urah je prodal 300 izvodov (kongresniška cena je bila 35, redna pa je 39 evrov), od tega približno 40 na kongresu. Tako je Janša tudi praktično odgovoril na vprašanje enega od novinarjev, ki ga je pred dnevi zanimalo, s čim se preživlja, odkar ni več predsednik vlade, in kako zmore odplačevati velike kreditne obveznosti, ko pa je brez zaposlitve in se je za nameček odrekel nadomestilu premierske plače ter poslanskemu mandatu. Takole mu je Janša odvrnil: »Od približno enakega dela, kot ga opravljate vi, s tem, da ga moram prodajati na trgu, vi pa vsak mesec dobite plačo.«
Majniška deklaracija
Kongresniki SDS so v pičli uri in z le štirimi razpravljalci sprejeli kar devet področnih resolucij in majniško deklaracijo, katere oče je nekdanji dolgoletni zunanji minister Dimitrij Rupel. Do zdaj sta bili objavljeni le dve majniški deklaraciji, v prelomnih letih 1917 in 1989. Je enako prelomno tudi 2013? »Tako slabo kot zdaj Slovenija ni bila umeščena že zelo dolgo. Prva deklaracija je spodbudila nastanek Jugoslavije oziroma sodelovanje Slovencev v tisti prvi državi. Druga deklaracija je spodbudila nastanek samostojne slovenske države, tretja pa spodbuja k temu, da se zavemo prelomnosti trenutka, se odrinemo od tal in se postavimo tja, kamor spadamo, med najboljše države EU,« nam je pojasnil Rupel in dodal, da s to majniško deklaracijo SDS ponuja roko sodelovanja tudi drugim političnim strankam in civilni družbi.
Janez Janša je v svojem nagovoru delegatom orisal, kako si zamišlja sodelovanje z drugimi strankami – z nadaljnjim vztrajanjem pri uvedbi večinskega volilnega sistema, ki bi pri življenju ohranil le dve največji. »Ob zdajšnjem volilnem sistemu, ko je večino v parlamentu mogoče sestaviti samo s štirimi ali petimi strankami in ko ena ali dve stranki držita klobuk v rokah in ne veš, ali prihajata ali odhajata iz koalicije, ni ne politične ne gospodarske stabilnosti, ne novih delovnih mest in tudi ne izhoda iz krize,« je prepričan Janša.
Rdeči monopoli
Osrednji del nagovora delegatom in gostom kongresa je prvak SDS posvetil »rdečim monopolom« (omenil jih je kar 33-krat): državnolastniškemu, medijskemu in sodnemu. »Temeljni vzrok za današnjo krizo v Sloveniji so nerazgrajeni monopoli, ki onemogočajo vladavino prava,« je ugotovil Janša in spomnil, da je SDS že na kongresu leta 1993 preroško posvarila pred nevarnostmi slovenske tranzicije in kraje države v korupcijo in klientelizem preoblečenih monopolov. Z resolucijo o slovenski stvarnosti, sprejeti na kongresu pred dvajsetimi leti, je SDS – tako Janša – krenila na dolg pohod skozi rdeče morje slovenske tranzicije, ki se zdaj bliža svojemu neizogibnemu koncu: »Rdeči monopoli bodo bankrotirali, denarja za privilegije bo zmanjkalo. Govorimo o obdobju dveh let velikega finala. To je skrajni rok bankrota rdečih monopolov, kajti denarja ne morejo več tiskati, bančne samopostrežne za tajkune pa se zaradi praznih polic in evropskega nadzora zapirajo.«
Novi-stari predsednik SDS v svojem govoru ni mogel niti mimo nedavnega koncerta tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinka Tomažiča v ljubljanski dvorani Stožice, ki so se ga udeležili tudi nekateri vidni politiki (aktualni in bivša predsednika države Borut Pahor, Milan Kučan in Danilo Türk, premierka Alenka Bratušek, ljubljanski župan Zoran Janković...). »Nosilci privilegijev so mirno stali v Stožicah in peli komunistično internacionalo oziroma Vstanite v suženjstvo zakleti. Nič ni bilo bolj daleč od resnice kot to zapeto besedilo. Morali bi zapeti: Vstanite, v privilegije odeti!« je ocenil Janša.
Kongresniki so svojemu predsedniku pri tem bučno ploskali, številne resolucije, poročila in tudi spremenjeni statut stranke so sprejeli brez razprave in soglasno.
