Janeza Janšo pričakujejo tudi na finskem sodišču

»Ljudje so zelo razočarani«

»Zagotovo je to pomemben proces, ki bo hkrati tudi nekakšen test za finsko zakonodajo na tem področju. Tudi zato, ker je drugod že prišlo do obsodb. Hujših primerov korupcije, v katerih bi bili udeleženi uradniki, na Finskem v zadnjem obdobju ni bilo. Zato so ljudje zelo razočarani, da je v to korupcijsko zgodbo vpleteno finsko podjetje oziroma njeno takratno vodstvo,« pojasnjuje dekan pravne fakultete na Univerzi v Helsinkih Kimmo Nuotio. Novica o obsodbah v Sloveniji je po njegovih besedah prišla do severa Evrope, vendar javnosti ni posebno vznemirila. »Še posebno politična dimenzija tega procesa je Fincem malo znana,« poudarja profesor kazenskega prava, ki pri razsežnostih te korupcijske afere poleg Slovenije, Avstrije in Hrvaške omenja še Egipt. Spomnimo namreč, da je finsko sodišče pred dvema letoma v procesu, povezanem s sumi podkupovanja vodilnih mož finskega podjetja pri prodaji orožja Egiptu, štiri odgovorne spoznalo za krive prirejanja računovodskih izkazov, vendar jih hkrati oprostilo obtožb podkupovanja egiptovskih uradnikov.

Obtožnica, ki jo je spisal tožilec Jukka Rappe, šest nekdanjih vodilnih predstavnikov podjetja Patria bremeni dajanja podkupnin v treh državah (Slovenija, Avstrija in Finska) in poslovnega vohunjenja. Z drugimi besedami, Jorma Wiitakorpi, Reijo Niittynen, Heikki Hulkkonen, Jarmo Puputti, Tuomas Korpi in Kai Nurmo – nekateri med njimi so bili kot priče zaslišani tudi na ljubljanskem sodišču – so »skupaj obljubili ter dali podkupnine za podporna dejanja javnih uslužbencev Republike Slovenije in častnikov Slovenske vojske, ki so delovali na položaju javnih uslužbencev«. »Ne trdimo, da je Janez Janša prejel kakršno koli podkupnino, je pa v naši obtožnici opisan več kot le en način, kako bi lahko prišlo do podkupovanja,« je za Dnevnik pred razsodbo na ljubljanskem sodišču pojasnil Rappe.

Velike zgodbe že v 70. in 80. letih

Kot smo že poročali, nameravajo na finskem sojenju za slovenski del afere Patria kot priče zaslišati tudi skorajda vse obsojene oziroma obtožene iz dveh slovenskih procesov. Šesterica nekdanjih vodilnih Patrie je namreč za priče predlagala Janeza Janšo, Ivana Črnkoviča, Toneta Krkoviča in Jožeta Zagožna, obramba pa Jureta Cekuto in Petra Zupana. Po podatkih, ki smo jih prejeli s finskega sodišča, bi moral kot prvi nastopiti Zagožen, kar pa je zaradi njegovega zdravstvenega stanja vprašljivo, medtem ko je Janševo pričanje predvideno za osmi oktober. Spomnimo, da je prvak SDS v začetku lanskega novembra pričal tudi v sodnem postopku v aferi Patria na dunajskem sodišču.

Nuotio poudarja, da pri aferi Patria ne gre za največjo korupcijsko zgodbo na Finskem, temveč »za eno od večjih« – ta država se je namreč s podobnimi primeri soočila že v 70. oziroma 80. letih prejšnjega stoletja. »Šlo je za zgodbe o gradnji proge podzemne železnice v Helsinkih in podobnih gradbenih projektih v drugih mestih. Po teh dogodkih so se razmere na področju korupcije pri nas umirile. Pred kratkim je sicer potekal postopek proti podjetju Wärtsilä, ki je prodalo energetsko infrastrukturo v Kenijo. Eden izmed direktorjev te družbe je bil že obsojen na prvostopenjskem sodišču,« pojasnjuje profesor kazenskega prava.

O posledicah te korupcijske zgodbe na finski politični in pravni sistem je po njegovem mnenju še prezgodaj govoriti. »Vendar pa nas ta zgodba uči, da je na takih področjih mednarodno poslovanje težko nadzorovati in da ne smemo naivno sprejemati tega, kar se dogaja v svetu. V preteklih letih so pri nas potekale živahne razprave o politični korupciji. Čeprav primeri niso bili resni, je javnost jasno izkazala interes, da ne želi videti politikov preblizu poslovnežem. Organizacija Transparency International Finsko vsakič uvrsti med države z najmanj korupcije (v poročilu o korupciji v svetu za leto 2012 so Finska, Danska in Nova Zelandija najmanj skorumpirane države, op.p.), vendar je bilo to zdravo opozorilo. Boj proti korupciji moramo vselej jemati resno, česar se zaveda tudi finska javnost. Pritisk bo zdaj zagotovo večji na akterje iz zasebnega sektorja,« je prepričan dekan helsinške pravne fakultete.