Predčasnih volitev si ne moremo privoščiti
To, da bi sam predlagal glasovanje o zaupnici, kot so ga nekateri pozivali, po Janševih besedah ne pride v poštev. Tistim, ki so ga k temu pozivali, odgovarja, da ta instrument ustava polaga v roke predsedniku vlade. To ni nekaj, o čemer bi lahko odločal koalicijski partner, je dejal Janša. Ob tem je spomnil, da je poslanska skupina SDS večja od celotnega sveta stranke DL, ki ga je tudi k temu pozivala.
Slovenija po Janševem mnenju ni v situaciji, da bi si lahko privoščili predčasne volitve. Pred nami je namreč nekaj nujnih odločitev, za katere je potrebna dvotretjinska večina v parlamentu. Med njimi so sprememba ustave v zvezi z referendumsko ureditvijo, ratifikacija pristopne pogodbe Hrvaške k EU, reforma sodnega in pravosodnega sistema ter vpis fiskalnega pravila v ustavo.
Sprememba volilnega sistema ali konstruktivna nezaupnica
Premier Janez Janša je o izhodu iz politične krize dejal, da obstajata dva verjetna scenarija in dve produktivni rešitvi. Ena je dogovor o tem, da se spremeni volilni sistem, druga pa je konstruktivna nezaupnica.
Glede volilnega sistema je na današnji novinarski konferenci dejal, da je pred leti na referendumu dobil največjo podporo dvokrožni volilni sistem, kjer se ne bi dogajalo, da v parlament pride poslanec sicer manjše stranke, ki dobi absolutno manj glasov kot poslanec večje stranke, ki ostane zunaj parlamenta. Napovedal je tudi pogovore s parlamentarnimi strankami na to temo.
Če do spremembe volilnega sistema pride, se je možno za vmesni čas dogovoriti tudi o tem, da se sprejmejo nujni ukrepi, ki jih moramo sprejeti, če želimo obstati, in gremo potem na predčasne rešitve, je dejal.
Druga možnost - konstruktivna nezaupnica - je po Janševem mnenju druga produktivna možnost, ki preprečuje dolgotrajno nestabilnost. V tem primeru bi do nove vlade prišli v dveh tednih.
Janša poročilo KPK ocenil kot akt politične inkvizicije, pritožbo že vložil
Predsednik vlade Janez Janša je poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki mu očita kršitve protikorupcijske zakonodaje, označil kot nekorektno. Kot je dejal na današnji novinarski konferenci, »gre za akt politične inkvizicije«. Ta teden je tako vložil pritožbo, sproženi pa bodo tudi ostali pravni postopki.
O vsebini tožbe je Janša povedal le, da je izpodbijal vse, kar ne drži, in da je tega zelo veliko.
Reakcija DL, ki so ji sledile podobne reakcije tudi nekaterih drugih koalicijskih strank, je po njegovih besedah presenetila posebej za to, ker poročilo protikorupcijske komisije, ki se nanaša nanj, ni korektno.
»Gre za akt politične inkvizicije, je netočno po vsebini, zgrešeno v pravnem smislu in tudi zakonodaja, na katero se sklicuje, je sporna z ustavnega vidika, ker naj bi šlo za dokončen akt, zoper katerega ni pritožbe, čeprav je ta pravica po slovenski ustavi zagotovljena zoper kateri koli akt katerega koli organa,« je dejal Janša.
Ne glede na dokončnost, na katero se poročilo sklicuje, pa po mnenju premiera in, kot je dejal, tudi pravnih strokovnjakov, velja slovenska ustava. Zato je vložil pritožbo in napovedal, da bodo sproženi tudi vsi ostali pravni postopki, ki jih zagotavlja ustava.
»Trudili se bomo za vzpostavitev holdinga in slabe banke«
Janša je ocenil, da politične krize ne bi bilo, če ne bi z odločitvami ustavnega sodišča ter vsem, kar sta prej sprejela vlada in DZ, postalo jasno, da bo šla Slovenija resno v sanacijo bank, predvsem državnih, in da bo prišlo do združitve upravljanja z državnim premoženjem, iz katerega po pavšalnih ocenah na leto odteče kakšnih 200 milijonov za vzdrževanje »vsega tistega, čemur pravimo moč v ozadju, vključno z medijsko«.
Ali se bo politična kriza odrazila do te mere, da ne bo možno vzpostaviti niti kredibilnega in transparentnega upravljanja Slovenskega državnega holdinga niti struktur, ki omogočajo začetek delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank, je veliko vprašanje, pravi. »Cilj povzročanja te politične nestabilnosti je ravno to - da se to ne zgodi,« je dejal in dodal, da se bodo trudili, da bi bil rezultat drugačen. »Vi pa lahko pri tem pomagate ali škodujete,« je še rekel novinarjem.
Poudaril pomen reforme trga dela za investicije in delovna mesta
Reforma je bila lani eden od strateških ciljev vlade, sedaj so pogajanja v zaključni fazi, je dejal Janša.
Brez reforme trga dela po njegovem mnenju ne bo dostopa do tistega vira kapitala za investiranje, ki ga Slovenija za hitrejšo rast nujno potrebuje - tujih investicij. Manjše bodo tudi investicije domačega gospodarstva, kar da pomeni, da ne bo novih delovnih mest in bo manj sredstev v proračunu.
»Stavkovne zahteve, kakršne smo slišali včeraj, bodo čez eno leto samo pobožne želje, če se ne bo na tem področju nekaj spremenilo,« je dejal v luči sredinih stavk.
13.59 O poslovanju z gotovino: malo poslujem z gotovino, vse pa sem KPK pojasnil.Pojasnjeno je tudi v pritožbi, ki jo bo janša predstavil tudi slovenski javnosti.
13. 58 O polititični krizi: Mi se bomo trudili, da bo rezultat drugačen. Vi lahko pomagate ali pa škodite.
13. 57 Veliko denarja, ki je šlo iz državnih bank, vzdržuje to, kar vi počnete sedaj.
13. 56 Politične krize ne bi bilo, če bi resno šli v sanacijo bank in če bi prišlo do združitve upravljanja državnega premoženja.
13. 54 Zelo pomembno je, da mi zaupajo v stranki SDS. Veliko bolj kot to, da mi zaupajo na Kanalu A (v odgovor na vprašanje novinarja te hiše Mirka Majerja).
13. 52 Nekoč so se igrali z belim kruhom, danes se igrajo s črnim.
13.50 Prehajamo iz krize v krizo, se ukvarjamo sami s seboj ...
13. 49 Termina manjšinske vlade nimamo, imamo pa vlado s polnimi pooblastili. Tako bo ostalo, dokler ne bo sprejeta neka odločitev.
13. 48 Ceno za to, da nismo prepoznali nezanesljivih koalicijskih parnerjev, plačujemo sedaj.
13. 47 Vlada bo delovala še naprej. Te rešitve niso v rokah SDS ali vlade. Izvršilno oblast lahko zelo hitro predmo nekomu drugemu, ki bo legitimno izvoljen.
13. 46 Vsi, ki so izstopili iz koalicije, bi to morali storiti. Naj vložijo deset podpisov, zadostno število poslancev, ne pa stvari prelagati na druge. Nekateri se bojijo predčasnih volitev. Naj tisti, ki so najbolj priljubljeni, prevzamejo še odgovornost.
13. 45 Druga možnost je konstruktivna nezaupnica. Preberite si tisti del ustave, ki govori o tem (komentar je napisal Virant). Nezaupnica je tisti inštrument, ki preprečuje dolgotrajno nestabilnost.To je agonija štirimesečni agoniji in volilni kampanji.
13. 44 Na volitve bi potem lahko šli po spremenjenem volilnem sistemu.
13. 43 Če bi sprejeli volilni sistem, ki bi onemogočil krize in večjo stabilnost, se bomo lahko dogovorili tudi za vmesni čas, ko bomo lahko sprejemali tudi nujne ukrepe.
13. 40 (Ponovno) predlaga spremembo volilnega sistema, pa tudi možen odpoklic poslancev.
13. 39 Tretji scenarij pa je bil predčasne volitve. Nobenih garancij ni, da bi prišlo do bolj stabilne vlade in drugačne slike. Ni garancije, da predčasne volitve prinesejo boljšo situacijo.
13. 39 Drgi scenarij bi bil s konstruktivno nezaupnico, da bi SDS prestopila v opozicijo, s čimer niso imeli težav.
13. 38 Prvi scenarij: Koalicijski partnerji bi naredili korak nazaj. To se ni zgodilo.
13. 37 Poročilo Protikorupcijske komisije je bilo samo povod, jasno je, da je šlo za scenarij, ki se je pripravljal dolgo.
13. 36 Za reševanje notranje politične krize so možni trije scenariji, ugoravlja Janez Janša.
13. 35 Slovenija si je z veliko muko povrnila del kredibilnosti, odmika se grožnja, da bi drugi upravljali naše premoženje.
13. 33 Pri reformi trga dela potrebujemo soglasje. Brez reforme ne bo tujih investicij, ne bo tudi novih delovnih mest. Tako bo tudi manj denarja v proračunu.
13. 32 Peti strateški cilj lani je bila reforma trga dela. Pogajanja so sedaj v zaključni fazi.
13. 31 O poti v Čile: Da ne bo kdo mislil, da grem na izlet.
13. 30 Če gremo na zaključna pogajanja EU o proračunu z vlado brez pooblastil, nas ne bo nihče jemal resno.
13. 29 2. februarja se zaključujejo pogajanja o naslednji finančni perspektivi, gre za izjemno pomemben vrh EU. Smo kohezijska država – če vlada odstopi pred 7. februarjem, se ne bi bilo treba iti pogajati v Bruselj. Posledice bi se merile v stotinah mlijonov evrov.
13. 28 Za 3,5 milijard evrov imamo zgolj glavnic, ki jih je treba poravnati v naslednjem letu.
13. 28 Med ostalimi pomembnimi zadevami je na prvem mestu zagotavljanje likvidnosti države. Potrebujemo 1,5 milijarde evrov za financiranje proračuna.
13. 27 Za te odločitve potrebujemo širše soglasje.
13. 26 Četrta je realizacija zaveze EU o vpisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo, ki smo jo odložili. Zdaj se mudi. Partnerji Slovenije ne bodo čakali.
13. 25 Tretja strateška odločitev je reforma pravosodja.
13. 24 Druga strateška odločitev je ratifikacija pistopne pogodbe Hrvaške v EU.
13. 24 Prva streteška odločitev je sprememba ustave v zvezi z referendumsko ureditvijo
13. 23 Slovenija nima take kondicije, da bi si lahko privoščila štiri mesece prostega teka.
13. 22 Pred Slovenijo je nekaj nujnih odločitev, ki se jim ni mogoče izogniti. Te so takšne narave, da potrebujemo dvetretjinsko večino v DZ.
13. 21 Slovenija ni več država, kjer je lahko vlada žrtev takih ali drugačnih blokad.
13. 20 Stranke so ujetniki.
13. 19 Težave so bile z Virantom, ki je kompliciral do onemoglosti.
13. 18 Večino časa je šlo na račun kapric predsednika DL Gregorja Viranta, ministra pa sta delovala korektno. Njima se zahvaljuje za korektno sodelovanje.
13. 16 Poslanska skupina SDS je večja od sveta Državljanske liste.
13. 15 Sedaj imamo bolj resno gospodarsko situacijo, smo na četrt mandata, medtem ko je bila Pahorjeva vlada na tričetrt.
13. 14 Med situacijo v prejšnji vladi in sedanji obstajajo podobnosti, pa tu razlike.
13. 12 Prejšnje predčasne volitve smo podprli, ker se prejšnja vlada ni bila sposobna soočiti s krizo. Mi smo prejeli ukrepe na meji mogočega.
13. 09 Gregor Virant uporablja iste prijeme oziroma ima enak pristop kot Gregor Golobič v prejšnji koaliciji - tudi on je zahteval odstop premierja.
13. 07 Janez Janša je vložil pritožbo zoper KPK, dejal je, da slovenska ustava še vedno velja. Sproženi bodo vsi postopki, ki jih omogoča ustava.
13. 06 Predsednik DL je bil na sestanku koalicije agresiven, pripravljen se je bil pogovarjati le o odstopu premierja.
13. 05 Zahtevo po odstopu je prek radia slišal 8. januarja, do takrat poročila še sploh ni uspel prebrati.
