Ogroženost nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše in njegovih najtesnejših sodelavcev je bila v prejšnjem mandatu očitno na najvišji stopnji. Tako bi vsaj lahko sklepali po vseh varnostnih ukrepih in investicijah, ki jih je na območju Gregorčičeve ulice, kjer domuje premier s svojo ekipo in kjer potekajo vladne seje, »zaradi izrednih dogodkov« izpeljala Janševa vlada.
Božo Predalič se »s takimi drobnarijami« ni ukvarjal
Potem ko je Mladina že lanskega decembra poročala, da je vlada Janeza Janše zaradi protestov dobila nov zasilni izhod za primer nujne evakuacije iz vladne stavbe – prebili so betonsko ograjo in vgradili nova kovinska vrata, skozi katera lahko uslužbenci vladni kompleks po novem zapustijo tudi z zadnje strani, se Janševa ekipa pri tem varnostnem ukrepu ni ustavila. Poleg varnostnih ograj, ki so nekaj mesecev »krasile« ulice ob vladi in državnem zboru, je namreč v Gregorčičevi ulici po priporočilu ministrstva za notranje zadeve potihoma namestila tudi dodaten sistem videonadzora. Koliko je ta stal, nam ni uspelo izvedeti.
»Namen dodatnega sistema videonadzora je bil, da se po potrebi – ob izrednih dogodkih – snema tudi javne površine na predelu od vhoda na Gregorčičevi ulici 25 do vhoda na Gregorčičevi ulici 27. Ta sistem je izklopljen. Skladno z navodili prejšnjega generalnega sekretarja se ta dodatni videonadzor opravlja zgolj v primerih, ko bi bil tak ukrep nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja,« so nam sporočili z generalnega sekretariata vlade. A nam je generalni sekretar v Janševi vladi Božo Predalič včeraj dejal, da glede nadzora ni dajal nobenih navodil. »Ne vem, ali je bil ta nadzor kdaj vključen. S takimi drobnarijami se nisem ukvarjal. Notranje ministrstvo nam je priporočilo nekatere ukrepe, katere mislim, da smo izvedli. Sodelavcem sem naročil, naj poskušajo predlagane varnostne ukrepe realizirati,« je poudaril Predalič. Za dodatna pojasnila glede ocene MNZ smo poskušali dobiti tudi bivšega ministra Vinka Gorenaka, ki pa se na naše klice ni odzval.
Kljub Predaličevi hitri pozabljivosti pa odgovor generalnega sekretariata kaže, da je Janševa vlada dodaten videonadzor zaradi protestov namestila na vrat na nos. »Trenutno je v pripravi pisno navodilo, ki bo natančneje določilo pogoje uporabe dodatnega videonadzora javnih površin, ob upoštevanju načela sorazmernosti ter način obveščanja javnosti o snemanju,« so navedli v sekretariatu.
Borut Pahor je tovrstne investicije odločno zavrnil
Z vprašanjem, ali so nove videokamere nameščene v skladu z zakonodajo, smo se obrnili na informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar, ki pa s konkretnim primerom ni seznanjena oziroma za zdaj ni prejela nobene prijave. Kot pojasnjuje, so kamere lahko nameščene na vhodih in izhodih zgradb, druge pa zgolj na mestih, kjer je ogrožena varnost ljudi in premoženja. Posnetke videonadzora pa se – poudarja Pirc-Musarjeva – lahko pogleda le, ko nastane škodni dogodek.
Sta pa Predaličeva predhodnika na čelu generalnega sekretariata – Helena Kamnar in Mirko Bandelj – prepričana, da dodaten videonadzor v Gregorčičevi ulici vsekakor ni potreben (kot so nam pojasnili na sekretariatu, so bile že doslej na treh vhodih v vladne prostore nameščene kamere). Bandelj poudarja, da v času, ko je bil generalni sekretar (v več Drnovškovih in v Ropovi vladi), potrebe po tem, da bi nadzirali ljudi, ki hodijo po javnih površinah pred vladnimi stavbami, niso imeli. Kamnarjeva pa dodaja, da v času Pahorjeve vlade o tem, da bi uvedli kakšne dodatne varnostne ukrepe, niso razmišljali. Čeprav je bila – tako naši viri – že v tistem času pripravljena ocena, po kateri bi morali varnostne razmere bistveno izboljšati, je takratni premier tovrstne investicije odločno zavrnil.
Vlada Janeza Janše pa v svojem kratkem mandatu ni skrbela samo za varnostne investicije, temveč tudi za promocijske. Kot smo že poročali v Dnevniku, je na pročelje vladne stavbe konec lanskega novembra namestila tudi zaslon z namenom, da bi sicer na zelo slabo obiskani ljubljanski ulici obveščala javnost o svojem delovanju in načrtovanih dogodkih. Naložba je davkoplačevalce stala 19.166 evrov (brez DDV).
