Minister tudi meni, da je biti domoljuben v času mira lepa in potrebna drža, biti domoljuben in tvegati svoje življenje za mlade sorojake in za domovino, katere samostojnost še ni zagotovljena, pa je odločitev, ki zahteva veliko poguma.

Po Jakičevi oceni so se udeleženci pekrskih dogodkov hrabro spoprijeli s položajem, ko je bilo v njih naperjeno orožje in so zrli v oklepnike mogočne vojske.

"Bili ste odločni in neustrašni v trenutkih, ko bi vsaka neustrezna gesta lahko sprožila oborožen spopad s tragičnimi posledicami," pravi minister.

Za ministra so pekrski dogodki pojem zmage zaradi vse tistih, ki so se uprli in odločno pokazali, da je dozorel čas za demokracijo, za lastno samostojno državo in novo prihodnost. Izrazil je tudi obžalovanje, da je burno majsko dogajanje v Pekrah in Mariboru pred 22 leti terjalo tudi žrtve.

Jakič verjame, da je čas za to, da smo složni in povezani ter da nas druži vse tisto, kar je pozitivno, razlike med nami pa naj bodo gonilo našega razvoja in ne razlog za razdruževanje. Prepričan je tudi, da je treba verjeti in zaupati svojim silam ter da je nujno, da vsakdo na najboljši možni način opravlja svoje naloge.

"V vladi se zavedamo svojih nalog in odgovornosti, ki smo jo prevzeli, in želimo upravičiti zaupanje državljanov. Svoje znanje in izkušnje uporabljamo za to, da bi izšli iz krize ter živeli bolje. To si vsi zaslužimo," je sklenil minister in čestital vodstvu mariborske občine ob bližajočem se spominskem dnevu Maribora.

V učnem centru v Pekrah je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) 23. maja 1991 s silo skušala uveljaviti svojo voljo. Obkolila ga je z oklepniki in pripadniki vojaške policije ter z grožnjo hotela priti do vojaških obveznikov. Pripadniki 710. učnega centra in Teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine so bili nepopustljivi, v bran samostojnosti nove države pa so se jim pridružili tudi številni civilisti - pod oklepnikom je tako umrla prva žrtev slovenske samostojnosti, občan Miklavža pri Mariboru Josef Simčik.

Pekrski dogodki so pokazali, da bo JLA nasilno posegla v proces osamosvajanja, tudi slovenska oblast je v celoti in dokončno spoznala, da bo osamosvojitev krvava in vojaška. Pekre so prvič pokazale sožitje med oboroženimi in neoboroženimi oblikami odpora. Neoboroženi civilisti so se pod Pekrami postavili v bran svojih vojakov. Ta zgodovinska okoliščina je imela prav posebno težo.

Jakič Vojašnico Celje slovesno razglasil za Vojašnico Franca Rozmana Staneta

Jakič je danes Vojašnico Celje slovesno razglasil za Vojašnico Franca Rozmana Staneta. Ob tej priložnosti so tudi odkrili ploščo z novim napisom vojašnice. Jakič se je za novo poimenovanje vojašnice odločil, ker je legendarni komandant Stane pomembno sodeloval v bojih proti okupatorju na Štajerskem in tudi na Celjskem.

Minister je v nagovoru dejal, da se z današnjim slovesnim dejanjem približujemo cilju, da bi bili vsi pomembnejši vojaški objekti Slovenske vojske (SV) poimenovani po posebej pogumnih in zaslužnih ljudeh v naši vojaški in državotvorni zgodovini. Ob tem si Jakič želi, da bi tudi vojašnica SV v Murski Soboti kmalu dobila ime po zaslužni vojaški osebnosti.

Po Jakičevi oceni poimenovanje celjske vojašnice po Francu Rozmanu Stanetu temelji na več dejstvih. Prvo je, da vse naše velike osebnosti, ki so se bojevale in celo žrtvovale svoje življenje za svobodo, samostojnost in suverenost našega naroda v kateremkoli zgodovinskem obdobju, zaslužijo, tako Jakič, naše globoko spoštovanje ter vidno mesto na ulicah, ustanovah in vojaških objektih.

Minister tudi meni, da je partizanski boj med drugo svetovno vojno na naš narod pomembno vplival - utrdil ga je, okrepil njegov uporniški značaj in ga opremil z vojaškimi znanji in izkušnjami.

Za Jakiča je bil komandant Stane izjemen vojak in vojaški poveljnik, celotno obdobje, ki ga je preživel v vojaški suknji, pa se je boril proti fašizmu in nacizmu ter je pomembno prispeval k osvoboditvi slovenskega ozemlja izpod okupatorja.

Po Jakičevih besedah v vojašnici, ki je dobila ime po enem prvih Slovencev, ki so vojaško delovali izven slovenskega ozemlja na strani demokratičnih in svobodoljubnih sil, delujejo pripadniki 20. pehotnega polka, čete vojaške policije ter čete za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo rodovskega bataljona 72. brigade.

Prav tako v celjski vojašnici, ki je danes pripravila Dan odprtih vrat, delujejo gorske čete 132. gorskega polka, čete vojaške zdravstvene enote in tudi zaposleni v celjski upravi za obrambo.

Jakič je sicer v četrtek na podlagi zakona o obrambi podpisal odredbo o preimenovanju Vojašnice Celje v Vojašnico Franca Rozmana Staneta.

Do lanskega junija je ime po partizanskem komandantu nosila vojašnica v ljubljanskih Mostah. Tedanji minister za obrambo Aleš Hojs jo je sklenil preimenovati v vojašnico Edvarda Peperka, ki je umrl med desetdnevno vojno leta 1991. Hojsovo dejanje je Jakič danes ocenil kot krivično, saj so bili po njegovem mnenju prizadeti številni borci narodnoosvobodilne borbe.