Če kandidature ni, je opredeljevanje za ali proti neprimerno

Iz SLS so še sporočili, da bo stranka v opoziciji konstruktivna, kakor je bila tudi že v prejšnjem mandatu. Izpostavili so še, da bo SLS podpirala vse odločitve in aktivnosti, ki bodo peljale do volitev.

Predsednik SLS Radovan Žerjav je spomnil, da je glavni odbor stranke sprejel sklep o odhodu iz koalicije, ker premier Janez Janša ni predlagal novega mandatarja. SLS bo tako koalicijo najverjetneje zapustila še pred februarsko sejo DZ, da bi se parlament na tej seji tudi že seznanil z odstopoma Žerjava kot ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Franca Bogoviča kot ministra za kmetijstvo in okolje.

Izvršilni odbor je v okviru razprave tudi opozoril, da aktualne politične razmere "mnogi komentirajo tudi v imenu naše stranke in nas tiščijo v takšne in drugačne trojčke". Poudaril je, da SLS "ne bo sodelovala pri oblikovanju nove levosredinske koalicije" oz. kakršne koli projektne ali tehnične vlade.

Prejšnji četrtek so se sestali z Virantom in Erjavcem

Dejal je, da SLS tudi sicer ni sodelovala pri nastajanju nove koalicije, prejšnji četrtek je bil v prostorih SLS le en sestanek z predsednikom DL Gregorjem Virantom in predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem. Že tedaj je Žerjav, kot je dejal, sogovornikoma pojasnil, da SLS "ne zanima koalicija med tako imenovanim trojčkom in Pozitivno Slovenijo".

Po odstopu obeh ministrov SLS odhaja v opozicijo, kjer bo po napovedih Žerjava delovala "dejansko konstruktivno". Stranka bo podpirala projekte, ki so se začeli v času vlade tega mandata, in vse tiste, za katere bo ocenila, da so za državo dobri. Ob tem pa je poudaril, da bodo obenem podpirali vse aktivnosti, ki bi vodile k čim prejšnjim predčasnim volitvam. V tej luči bodo presojali tudi vsako prihodnjo aktivnost stranke, tudi vprašanje glasovanja o konstruktivni nezaupnici, je napovedal predsednik SLS.

Žerjav za predčasne volitve

Predčasne volitve bi bile tako po mnenju Žerjava "edini pravi odgovor na situacijo, v kateri se je znašla politika". V takšni sestavi namreč ta po njegovih besedah ne more dovolj verodostojno opravljati svoje funkcije. "Igranje s takšnimi ali drugačnimi sestavami vlad" po oceni Žerjava namreč ne pelje nikamor, saj gre le za prehodno obdobje, na koncu katerega bi se znova znašli v "začaranem krogu".

Podpredsednik stranke Franc Bogovič je dodal, da so bili sklepi na izvršilnem odboru sprejeti soglasno. Gre za stališče izvršilnega odbora, torej za stališče SLS, zato Bogovič tudi po imenovanju novega predsednika stranke ne vidi možnosti, da bi se spremenilo.

Žerjav tudi o hrvaški pristopni pogodbi k EU

Žerjav se je v izjavi za javnost sicer dotaknil tudi vprašanja hrvaške pristopne pogodbe k EU. Dejal je, da SLS ne bo imela težav z ratifikacijo, če se bo le našla ustrezna rešitev problema varčevalcev Ljubljanske banke.

Izvršilni odbor SLS danes ob razpravi o aktualni politični situaciji pregleduje tudi skladnost obrazcev za delegate in kandidature s pravili za kandidiranje in delegiranje na marčnem kongresu. Tekmo za nasledstvo predsednika Radovana Žerjava sta napovedala podpredsednik Bogovič in Laris Gaiser.

Predsednik SLS Radovan Žerjav je komentiral še možnost podpore Mira Cerarja za morebitnega mandatarja. Žerjav meni, da se je neprimerno in nedostojanstveno opredeljevati do mandatarskih kandidatur, tudi v primeru Cerarja, kjer kandidatura sploh še ni bila vložena. Podobno meni tudi glede opredeljevanja za kateregakoli drugega morebitnega mandatarja.

Pred sejo so nekateri člani komentirali tudi aktualno politično dogajanje, med njimi nekdanji predsednik DZ Janez Podobnik. Ta je ocenil, da je nastopil čas, da bi vlado začasno prevzel kdo od kredibilnih slovenskih gospodarstvenikov.

V PS, SD in DL različno o odločitvi SLS, da ne sodeluje pri oblikovanju vlade

V PS današnjo odločitev SLS, ne bo sooblikovala projektne vlade, obžalujejo. V DL nasprotno pozdravljajo odločitev, da se jim SLS pridruži v opoziciji. Vodja poslancev SD Janko Veber pa je za STA poudaril, da se je o oblikovanju nove vlade izjemno težko pogovarjati s strankami, ki še nimajo rešenih postopkov za izvolitev svojega predsednika.

V PS so za STA zapisali, da za SLS "očitno ni sprejemljiv noben drug mandatar kot Janez Janša". Potem ko je PS kot možnega mandatarja omenila pravnika Mira Cerarja, namreč SLS po njihovi oceni nima več izgovora za to, da zavrača pogovore o projektni vladi.

"Agonija Slovenije z enostrankarsko vlado SDS se bo po tej odločitvi nadaljevala. Upamo le, da bo pri preostalih strankah, ki imajo večino v DZ, prevladal razum," poudarjajo v PS. Po njihovem prepričanju pot do predčasnih volitev vodi edino preko projektne vlade, a si nekateri predčasnih volitev očitno ne želijo, "čeprav veliko govorijo o tem".

Veber: SLS je sodelovala pri »trojčku«

Veber pa je spomnil, da je SLS sodelovala v t.i. trojčku, ki je iskal mandatarja, in da se je želela povezovati v novo levosredinsko koalicijo. Danes je po oceni Vebra SLS to stališče spremenila. To dokazuje, da je dogovarjanje za novo vlado izjemno negotovo, dokler stranke ne bodo izpeljale postopkov za izvolitev svojih novih predsednikov, je dodal Veber in pri tem omenil SLS, DeSUS in tudi PS. Podobno, kot se je odločila SLS, se namreč lahko odločita ti dve stranki.

Očitno samo predčasne volitve lahko razrešijo vse te negotove pogovore, je ocenil Veber. Kljub temu pa v SD dopuščajo možnost pogovorov z Mirom Cerarjem, niti ne zapirajo vrat postopku glasovanja o nezaupnici, če bi PS predlagala mandatarja. Vendar pa ni nujno, da bi v SD podprli tudi novo vlado, je pojasnil Veber.

Virant pa je za STA zapisal, da pozdravljajo odločitev SLS, da se jim pridružijo v opoziciji. Enako kot SLS tudi DL meni, da so rešitev čim prejšnje volitve. "Pot do njih pa bomo našli samo s konstruktivnim sodelovanjem vseh opozicijskih strank. Po naši oceni je konstruktivna nezaupnica trenutno edina pot do volitev," je pojasnil Virant.

S tem, ko je SLS odrekla sodelovanje v projektni oz. levosredinski vladi, pa je SD postal ključna stranka za sestavo morebitne koalicije. Glasovi poslancev PS, DeSUS, DL ter SD, ki imajo skupaj 49 poslancev, bi namreč zadostovali za izglasovanje nezaupnice in imenovanje nove vlade. Za to je potrebnih 46 glasov.