Koliko pripomb je do zdaj prispelo na zakon, na ministrstvu v petek niso želeli povedati, prav tako še niso želeli razkrivati njihove vsebine.
Po besedah Antona Debevca iz Civilne iniciative izbrisanih prebivalcev pripomb na zakon v njihovi iniciativi niso podali, podobno pa so po njegovih besedah ravnali tudi v drugih iniciativah, ki predstavljajo izbrisane. "Dogovora z ministrstvom za notranje zadeve namreč tako ali tako nismo dosegli, smatramo tudi, da bi naše pripombe zavrnili," je dejal.
Minister Gregor Virant je sicer že napovedal, da je omenjena različica zakona zadnja in da se vlada o njej več ne namerava pogajati. Na drugi strani so tudi izbrisani dali vedeti, da predlagane odškodnine zanje niso sprejemljive in da bodo pravico še naprej iskali v okviru Evropskega sodišča za človekove pravice, na katerega so že vložili nove tožbe. To so 5. julija povedali tudi Virantu, na sestanku, ki so ga zapustili že po nekaj minutah.
Ne gre le za višje odškodnine
Poleg višje višine odškodnin (zdajšnji zakon predvideva 40 evrov za vsak mesec izbrisa, medtem ko želijo izbrisani vsaj 260 evrov) si nekateri želijo tudi sprememb zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS. Menijo namreč, da noveliranje omenjenega zakona iz leta 2010 nekaterim ni omogočilo vložitve prošnje za ureditev stalnega prebivališča v Sloveniji. A vlada slednjemu vsaj za zdaj ni prisluhnila.
Predlagani zakon o odškodninah za izbrisane sicer predvideva, da bodo do odškodnin upravičeni vsi tisti, ki so so si uredili status ali bodo prošnjo za ureditev statusa oddali do 24. julija. Takrat se namreč izteče triletni rok, ki ga je za vložitev prošnje za ureditev statusa določila že omenjena novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS (v veljavo je vstopila 24. julija 2010).
Po besedah Debevca ljudi, ki bi bili upravičeni do statusa, tik pred iztekom roka niso pozivali, naj podajo omenjeno prošnjo, je pa to po njegovih informacijah v državah nekdanje SFRJ počela Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, ki jo vodi Aleksandar Todorović. Ta v petek ni bil dosegljiv.
Debevec sicer ne pričakuje, da bi tik pred iztekom roka na ministrstvo prispelo večje število prošenj za ureditev statusa.
Vloženih 544 prošenj za stalno bivanje
Kot so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve, je bilo od sprejetja in uveljavitve novele spomladi 2010 do 2. junija letos na upravne enote vloženih 544 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje - od tega so 436 prošenj vložili izbrisani, 35 prošenj otroci izbrisanih in 73 prošenj državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki niso bili izbrisani.
Vloženih je bilo tudi 450 prošenj za izdajo posebne odločbe za obdobje za nazaj - od tega so 89 prošenj vložili izbrisani, 27 prošenj otroci izbrisanih in 334 prošenj državljani Slovenije, ki so bili pred pridobitvijo državljanstva RS izbrisani iz registra stalnega prebivalstva.
Od uveljavitve zakona do 2. junija so upravne enote po omenjeni noveli izdale 130 dovoljenj za stalno prebivanje, 161 prošnjam ni bilo ugodeno, o 253 prošnjah pa še ni bilo odločeno. Izdanih je bilo 106 posebnih odločb po uradni dolžnosti in 296 posebnih odločb na prošnjo stranke (56 prošnjam ni bilo ugodeno, o 98 prošnjah še ni bilo odločeno).
