Delavci družbe Pet-nova za italijanskega poslovneža Giuseppa Ortenzia likajo in pakirajo ženske nogavice. Že neuraden podatek, da naj bi se od marca do avgusta v majhni družbi zvrstilo okoli 100 zaposlenih, daje slutiti, da ni vse v najlepšem redu. Ajdovec Marko Žigon je za službo izvedel od prijatelja, poskusil in – okusil izkoriščanje. »Norma je nemogoča, odnos šefa do delavcev nikakršen, za delavca ga sploh ne briga. V tej vročini so delavci skoraj omedlevali, pitne vode ni bilo na voljo, kupovati smo jo morali v avtomatih, v prostorih je bilo 40 stopinj Celzija. In ko si šel kupit vodo, se sprehodit ali na zrak, je za tabo prigovarjal: 'Daj, daj, norma,'« pripoveduje Žigon.
Zaveda se, da se zgodba verjetno končuje. »Delamo še danes in jutri, v ponedeljek imamo sestanek in pričakujemo odpovedi iz poslovnih razlogov,« je povedal včeraj. Po njegovih besedah je bilo do nedavna v družbi 30 delavcev, včeraj jih je delalo še 12, danes naj bi na delo prišli le še štirje. Nekateri so imeli pogodbe za dva meseca, drugi za pol leta. »Dolgujejo nam še prispevke za april, maj, junij in julij, čakamo na julijsko plačo,« pravi Žigon.
Namesto dodatka dvig norme
Velika večina delavcev je v Pet-novo prišla z zavoda za zaposlovanje delat za minimalno plačo. Mnogi tudi iz propadlega Primorja. Pritegnili so jih z obljubo, da si bodo lahko najbolj pridni ob minimalni plači zaslužili še dodatek za delovno uspešnost, najboljši 50 evrov. »Ena od deklet je celo dobila 50 evrov, fantje na strojih pa so se prvi mesec res trudili, a nagrade ni dobil nihče. Za nameček jim je šef zgolj dvignil normo, ko je videl, koliko so sposobni narediti,« pripoveduje Žigon. Ko si je prejšnji teden razmere v družbi ogledal sindikalist iz Konfederacije sindikatov 90 Damjan Volf, je ugotovil, da bi lahko preštel na prste ene roke, kaj je tam videl pozitivnega. »Bojim se, da je ta zgodba že od začetka narejena na temelju izkoriščanja delavcev,« pravi.
Italijanski poslovnež in ustanovitelj družbe Pet-nova Giuseppe Ortenzio, ki je trenutno na dopustu in nedosegljiv, je pakiranje in likanje ženskih nogavic preselil iz italijanske Brescie, menda zaradi tukajšnjih nižjih stroškov dela in elektrike. Računal naj bi tudi na subvencije za zaposlovanje in na pomoč ajdovske občine. Ne enega ne drugega ni dobil in s tem se je po mnenju Marka Češnovarja, ki je v začetku leta Italijanu pomagal pri ustanavljanju družbe in selitvi proizvodnje, tudi zalomilo. »Če bi vedel, kaj bo nastalo iz tega, bi že na začetku rekel ne. Tedaj pa smo pričakovali, da bo v treh izmenah lahko zaposlili 48 ljudi, da bo v Ajdovščino pripeljal tudi proizvodnjo in s tem še 50 novih delovnih mest,« je dejal Češnovar, ki Ortenziu vodi računovodstvo. »Preveliko število ljudi se je v kratkem času zaposlilo, zatikalo se je pri komunikaciji, že aprila se je zalomilo,« je dodal, a pojasnil, da delavcem vendarle ni dolžan toliko, kot pravijo sami, da pa si je izplačevanje plač res včasih razlagal po svoje. To so potrdili tudi delavci: tistim, ki so odšli, ni plačeval plač za nazaj, če ni imel dela zanje, jim ni plačal ur, brez plačila so ostali nekateri študentje, ki so zanj delali prek študentskega servisa, dobavitelji in tudi sam Češnovar. Ortenzio mu dolguje nekajmesečno plačilo za vodenje računovodstva.
Zanimivo je tudi, da je družba Piks solastnika Marka Češnovarja, ki je Ortenzia pripeljal v Ajdovščino, v zadnjem letu poleg Pet-nove ustanovila še vsaj devet podjetij, ki naj bi se tako kot Pet-nova primarno ukvarjale s poslovnim svetovanjem. Številka predstavlja skoraj petino vseh letos ustanovljenih družb v občini Nova Gorica. Češnovar je pojasnil, da so tako do posla v Sloveniji pomagali tudi drugim italijanskim poslovnežem, a da ti dobro delajo in nekateri tudi zaposlujejo. »Samo od Slovencev ne moremo živeti,« je dodal.
Ortenzio naj bi v Ajdovščino vendarle prišel v ponedeljek. Volf se boji, da bo to še ena zgodba v smislu »prišel, izkoristil, šel«. Ko je Ortenziu poslal tri dopise in v njih opozoril na delovne razmere, zamujanje plač in nepravilno izplačane dodatke, je namreč dobil odgovor, da bo pač zaprl podjetje in ga jeseni znova odprl. Vzrok, da so delavci vse doslej molčali, pa je po Volfovem prepričanju tudi strah pred izgubo dela, ki je v Vipavski dolini še kako prisoten: dobro namreč vedo, da če ne bodo delali oni, bo na njihovo mesto že naslednji dan prišel nekdo drug. Vrsta je dolga. Poskusov izkoriščanja pa tudi zato vedno več.
