Komisija pojasnjuje, da zaradi omenjene pomanjkljivosti ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, v katerem organu so bili listi izgubljeni ali odtujeni, prav tako pa DZ niti MNZ ne more z zadovoljivo stopnjo verjetnosti trditi ali dokazati, da do odtujitve oziroma izgube listov ni prišlo prav pri njem.
Postopek komisije v okviru pristojnosti ni ugotovil dejstev ali zaznal indicev, ki bi opravičevali sum, da je do odtujitve ali izgube listov s podpisi volilcev in volilk prišlo naklepoma oziroma kot posledica usklajenega ali delegiranega ravnanja s strani odgovornih oseb na MNZ ali v DZ.
Komisija prav tako ugotavlja, da je bilo na MNZ, poleg nepravilnosti pri evidentiranju, nepravilno tudi fizično rokovanje in varovanje celotne dokumentacije neustrezno in v nasprotju s predpisi. Posledično pri komisiji pripisujejo večjo verjetnost, da je do odtujitve oziroma izgube listov prišlo pri tem organu, vendar pa to ne pomeni, da je v konkretnem primeru to mogoče tudi zatrditi, dodajajo.
MNZ in Gorenak delovala v nasprotju s pričakovano integriteto
Pri komisiji ocenjujejo tudi, da sta minister za notranje zadeve in MNZ kot institucija ravnala v nasprotju s pričakovano integriteto, s tem, ko so formalno obvestilo o manjkajočih podpisih v DZ posredovali šele tik pred iztekom zakonskega roka. Da podpisov ni dovolj, je bilo namreč znano že v petek 26. 10. 2012 popoldan. Minister Gorenak ter nekateri drugi funkcionarji in javni uslužbenci so bili o tem obveščeni še isti dan.
Na podlagi naštetih okoliščin komisija vidi utemeljen očitek, da je v tem delu šlo bodisi za naklepno in delegirano (kot posledica močnega interesa politike za preprečitev referenduma) bodisi malomarnostno opustitev dolžne skrbnosti za pravilno, pravočasno, učinkovito in kakovostno izvedbo z zakonom in drugimi predpisi določenih nalog ter obveznosti ministrstva, ki hkrati pomenijo uresničevanje pomembne demokratične in z ustavo zajamčene refrendumske pravice volivk in volivcev.
Ker je MNZ o že nekaj dni prej znanem dejstvu DZ formalno obvestil šele tik pred iztekom zakonskega roka, je bila pobudnikom onemogočena dopolnitev vloge v zakonskem roku.
Komisija pripominja še, da integriteta institucij in funkcij, kot jo predpisuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije zahteva najmanj priznanje in sprejem odgovornosti ter prevzem posledic odgovornosti pri tem pa tudi opravičilo prizadetim pobudnikom, volilkam in volilcem. Potrebno je tudi odkrito prizadevanje pri odkrivanju in razčiščevanju vzrokov za nastanek škodljive situacije.
