Podobno se je pred dnevi na vsoto, torej 30 evrov odškodnine za vsak mesec izbrisa, odzval aktivist Irfan Beširević, ki je bil jasen: »To je zame prvoaprilska šala.«
Kriza ne sme biti izgovor
»Kriza nikakor ne sme biti izgovor za določanje primerne odškodnine za izbrisane,« je za Dnevnik.si nadaljeval Kovač in spomnil, da je država že tudi v času gospodarske rasti leta 2007 skušala preprečiti kakršnokoli izplačilo odškodnin.
Preberite še komentar Uroša Škerla Krambergerja: Ko Strasbourgu poči film
Tako Virant kot predstavniki izbrisanih so bili pred sestankom redkobesedni. Virant namreč želi najprej besedilo osnutka in nadaljnji potek obravnave zakona predstaviti upravičencem oz. njihovim predstavnikom, medtem ko izbrisani sicer s trenutnim osnutkom niso ravno zadovoljni, a pred sestankom ne želijo ničesar napovedovati oz. konkretneje komentirati. Na ministrstvu naj bi jim namreč obljubili, da bodo njihove preliminarne pripombe poskušali uporabiti za izboljšavo zakona. Tako je danes pričakovati burno razpravo in tudi določene spremembe zakonskega predloga.
Na plečih manjšine se branijo tudi pravice večine
»Na sestanek z ministrom Virantom gremo v prepričanju, da se tudi pravice večine branijo predvsem na spoštovanju pravic manjšine. Javnost bi morala biti zelo zaskrbljena nad tem, kako namerava država odpraviti posledice izbrisa, ker bo to tudi signal za večino, kako bi država zaščitila njihove pravice, če bi kdaj prišlo do kakšnega kršenja,« je bil jasen Kovač.
Dodal je, da je današnji sestanek bistveno pomembnejši kot če bi šlo za golo izvrševanje sodbe sodišča za človekove pravice. »Optimistični smo in upamo, da bo država spoznala, da je edini korak tukaj takšen, da si ohrani ugled, poleg tega pa državljanom pošlje sporočilo zaupanja, da še živimo v pravni državi, ki spoštuje pravice lastnih ljudi.«
Okoli 8000 upravičencev
Besedilo osnutka predvideva rešitev vprašanja odškodnin s pavšalom v enostavnem upravnem postopku. Pogoj za upravičenca bo, da si je uredil status oz. vložil napor v urejevanje statusa. Število upravičencev v osnutku sicer ni navedeno, a Virant je minuli teden dejal, da gre za okoli 8000 posameznikov.
Po trenutni shemi je država pripravljena posamezniku izplačati po 30 evrov za vsak mesec izbrisa. Največja odškodnina bi torej znašala dobrih 7500 evrov, če si je denimo posameznik status uredil šele letos. Ob tem bi bila odškodnina lahko višja, če bi imel izbrisani stroške z zdravljenji ali šolnino, a bo te stroške moral dokazati.
