Medtem ko javni zavodi in koncesionarji tekmujejo pri dokazovanju, da so z njihovim delom (bolj) zadovoljni, se pacientom godi vse slabše. Med pacienti zdravstvenih domov jih za laboratorijske ali zdravniške storitve vedno ali občasno plačuje devet odstotkov, med pacienti koncesionarjev pa 14 odstotkov, je pokazala anketa Združenja zdravstvenih zavodov. Vse slabši dostop do zdravstvenih storitev zaznavajo tudi zastopniki pacientovih pravic.
Manj denarja, manj preiskav?
Potem ko so pri zdravniški zbornici z anketo dokazovali, da so pacienti pri koncesionarjih nekoliko bolj zadovoljni kot v zdravstvenih domovih, so zelo podobno zastavljeno anketo naročili še v Združenju zdravstvenih zavodov (opravila jo je Ninamedia). Tudi tokrat so potrdili že pregovorno visoko zadovoljstvo z osnovnim zdravstvom, le da so bili tokrat zdravstveni domovi s koncesionarji izenačeni. A v zadnjem času so se pri obojih očitno uresničile napovedi, da bodo ob krčenju prihodkov pacientom začeli zaračunavati za storitve, ki so jim še do nedavna pripadale brezplačno.
Sredstva za laboratorij so prenizka glede na dejanske stroške, je poudaril direktor ravenskega zdravstvenega doma Stanislav Pušnik. Točke za laboratorijske storitve in s tem zanje priznana sredstva presegajo skoraj dvakratno, je pojasnil, kljub temu pa bolnikom pri njih za te storitve ne zaračunavajo. Laboratorijske preiskave jim tako prinašajo minus: »Če bi na to gledali le s finančnega vidika, bi bolnikom nudili manj laboratorijskih storitev. Morda zasebniki na stroške gledajo malo bolj natančno.«
Tudi koncesionarji opozarjajo, da prihodki nikakor več ne zadoščajo za opravljanje laboratorijskih preiskav. S 7,5 evra, kolikor znašajo priznana sredstva obveznega zavarovanja za prvi pregled, ne morejo pokriti niti najbolj običajne preiskave urina ali osnovne krvne slike, je poudaril družinski zdravnik iz Juršincev Miro Lasbaher, ki razmišlja o zaprtju svoje ambulante. Tudi zato, ker mu zdravstvena blagajna ni priznala vseh laboratorijskih stroškov, ga je namreč doletela kazen 18.000 evrov, je opozoril.
Če bi se hoteli izogniti minusu, bi laboratorijsko preiskavo omogočili le vsakemu petnajstemu bolniku, ocenjuje Lasbaher. Kljub temu sam za preiskave ali kakšno drugo storitev svojim pacientom z urejenim zavarovanjem nikoli ni zaračunaval, je zatrdil: »Sam se držim strokovnih meril in pri laboratoriju nisem varčeval. Očitno pa s poštenim delom ne prideš več skozi«.
Dostopnost se slabša pri obojih
Zaračunavanje za laboratorijske storitve, ki pacientu pripadajo na račun zavarovanja, ni sprejemljivo, meni zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore. »Pri meni se je oglasila pacientka s takšno izkušnjo. Na zavodu za zdravstveno zavarovanje so mi zatrdili, da za storitev ne bi smela plačati, a v praksi se očitno dogaja tudi to. Poleg tega plačevanje ni edini problem. Konec lanskega leta so tako javni zavodi kot koncesionarji storitve, tudi preiskave, odlagali na letošnje leto,« je pojasnila. Glede na njene izkušnje kakšnih posebnih razlik med tema oblikama dela z vidika pacienta ni, v obeh primerih pa se finančne težave vse bolj poznajo. Ko proti koncu leta dosežejo predvideno število storitev, jih začnejo oboji, javni zavodi in koncesionarji, omejevati, da si ne bi nakopali dodatnih stroškov.
»Prav je, da se v zdravstvu zanimajo za zadovoljstvo pacientov, a ponavljanje podobnih anket ni ravno potrebno. Pomembneje bi se bilo ukvarjati s tistim, kar je narobe,« je še pristavila Hlade-Zoretova.