Potem ko je vlada Janeza Janše predčasno zaključila svoj mandat in so si morali nekateri ministri na hitro poiskati nove službe, je načrte za prihodnost med prvimi razkril predsednik SDS, ki se je odpovedal tako funkciji poslanca kot tudi nadomestilu plače. »V zadnjih dneh je prejel ponudbe nekaterih evropskih in ameriških inštitutov za več serij predavanj, ki jih je sprejel. Prav tako je prejel ponudbe nekaterih vlad za svetovanje,« so po primopredaji vladnih poslov z Alenko Bratušek sporočili iz SDS.
Šušteršičevo svetovanje za 26 delovnih dni
Ali so vabila tujih vlad, posebej po obsodilni sodbi v zadevi Patria, za Janšo še vedno aktualna, ni znano, se je pa pred kratkim v svetovalne vode podal nekdanji finančni minister Janez Šušteršič. Kot so že poročali nekateri mediji, se je bivši podpredsednik in član Državljanske liste dogovoril za sodelovanje z irskim podjetjem PM Group, ki je s 1800 zaposlenimi prisotno skorajda po vsem svetu. »Šušteršičeve svetovalne storitve bomo koristili največ 26 delovnih dni med aprilom in septembrom 2013. Svetoval bo pri projektu, ki ga v Srbiji financira EU. Njegove izkušnje in reference nam bodo pri tem projektu v veliko pomoč,« so za Dnevnik nekaj podrobnosti o sodelovanju z bivšim slovenskim finančnim ministrom, ki je pred vstopom v politiko predaval na Univerzi na Primorskem, zaupali v irskem podjetju.
Kot pravijo naši sogovorniki, ki so se v tujini že preizkusili kot svetovalci, je tak način sodelovanja s svetovalnimi podjetji nekaj povsem običajnega: podjetje dobi projekt, in ker za določena področja nima na voljo svojih strokovnjakov, jih najame oziroma jih uporabi že v fazi prijave na razpis, da si dvigne kredibilnost ali število točk. Da je irsko podjetje k sodelovanju povabilo tudi Šušteršiča, je najverjetneje pomembno vlogo odigralo tudi dejstvo, da bodo projekt EU izvajali v Srbiji. Spomnimo, da so v državah nekdanje Jugoslavije pri različnih projektih že sodelovali bivši minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski, bivša zdravstvena ministra Dušan Keber in Dorijan Marušič ter minister Gregor Virant, ki je po mandatu v prvi Janševi vladi svetoval makedonskemu predsedniku in podpredsedniku vlade, v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu.
Marušič izbran med 420 prijavljenimi kandidati
»V državah bivše Jugoslavije smo nekateri nekdanji ministri najverjetneje dobrodošli zato, ker ob strokovnosti zelo dobro poznamo prostor jugovzhodne Evrope. Hkrati pa sem prepričan, da prav vse, kar prihaja iz Slovenije, le ni tako slabo. Plačilo v tujini je odvisno od svetovalčeve dosežene ravni svetovalskega razreda. Sam imam status mednarodnega svetovalca,« poudarja Marušič, minister v vladi Boruta Pahorja, ki je po zaključenem mandatu dobil različne ponudbe za svetovanje v tujini. Na povabilo svetovne banke je bil v Rusiji vključen v delavnico o načinih financiranja bolnišničnih storitev, s projektom luksemburške in kosovske vlade pa je angažiran na Kosovu, kjer deluje v okviru prizadevanj EU za ureditev oziroma reformiranje zdravstvenega sistema. »V tem mesecu bom vključen v projekt reorganizacije sekundarne ravni na Hrvaškem v okviru projekta svetovne banke. Pri tem ne koristim storitev specializiranih agencij,« nam je razmere s področja svetovanja pojasnil Marušič, ki je bil pred dnevi izbran tudi v skupino dvanajstih neodvisnih strokovnjakov evropske komisije. »Mandat traja tri leta, člani pa bomo svetovali in pripravljali komisiji predloge in ukrepe za postavitev učinkovitih, modernih, odgovornih in vzdržnih zdravstvenih sistemov. Izbran sem bil med 420 prijavljenimi kandidati, na odločitev pa ni mogla vplivati ne nacionalna ne evropska politika,« je prepričan nekdanji zdravstveni minister.
Dimovski v družbi nemškega finančnega ministra
Medtem ko vlade svetovalce pogosto izbirajo po sistemu zvez in poznanstev, so pravila igre na področju sodelovanja z mednarodnimi organizacijami po mnenju naših sogovornikov povsem jasna. Cene svetovalnih storitev, ki se na dan gibljejo od 200 pa tudi do nekaj tisoč evrov brez potnih in drugih materialnih stroškov ter dnevnic, so na primer odvisne od zahtevnosti projekta in statusa svetovalca. Nekateri sicer trdijo, da imata evropska komisija ali OECD vnaprej izdelane sezname strokovnjakov za posamezna področja, ki jih tudi vnaprej obveščajo o različnih projektih, vendar Dimovski takšnih izkušenj ne deli. Po njegovem mnenju gre za nediskriminatorne razpise na meritorni osnovi.
»Preden skleneš pogodbo z ZN, te preverijo. S standardiziranim obrazcem se moraš prijaviti na razpis in pripraviti določen program oziroma vizijo, v nekaj tednih pa izveš, ali so te sprejeli ali zavrnili. Podobno velja za svetovno banko ali evropsko komisijo,« poudarja Dimovski, ki je na področju trga dela in vstopanja držav v EU svetoval za Združene narode (ZN) in predsednika makedonske vlade, prisoten pa je bil tudi na Kosovu. Čeprav je makedonski vladi svetoval v družbi nekdanjega nemškega finančnega ministra Thea Waigla, izkušnje z ministrovanjem po njegovem mnenju niso izključni pogoj, zaradi katerega bi te naročniki najeli. »Pomembno je, da imaš izobrazbo in reference, od tebe pa pričakujejo, da poznaš tudi določene procedure; kako se na primer v vladi sprejemajo odločitve oziroma kaj se dogaja v EU. V vsakem primeru pa ti ne škodi, če si v preteklosti opravljal pomembno funkcijo.«
