Ministrstvo za finance oziroma njegova davčna uprava s kmeti nima sreče, da bi od njih pobrala, kar je »cesarjevega«. Ob tem, da se upirajo obdavčitvi kmetijskih in gozdnih zemljišč, modrim glavam v državnih institucijah nikakor ne uspe izračunati, kolikšen je katastrski dohodek na slovenskih kmetijah (to je pričakovani dohodek za določeno kulturo na določenem zemljišču, od katerega se odštejejo proizvodni stroški). Tako so se letos že drugič pošteno osmešili z izračunom. Do aprila je veljalo, da znaša KD na državni ravni, ki je podlaga za obdavčitev kmetov, 61 milijonov, potem je poskočil na 311 milijonov, po najnovejših izračunih geodetske uprave (Gurs) pa naj bi zdrsnil na minus 60 milijonov evrov. To pomeni, da slovensko kmetijstvo povečini prideluje izgubo in da država od kmetov ne bo mogla pobrati pavšalnega davka, ki ga plačujejo preko KD.

Vinogradniki, sadjarji in lastniki gozdov bodo plačevali več

Izjema so vinogradniki, sadjarji in lastniki gozdov. »Pri gozdovih bo KD še vedno do petkrat višji kot doslej, pri vinogradih do šestkrat, višji bo tudi v sadjarstvu, v vseh drugih panogah bo nižji,« nam je povedal Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki se ne more načuditi metodologiji ugotavljanja KD, ki jo uporablja Gurs: »Ne razumem, kako lahko v kratkem času pridemo od zelo visokega pa celo do negativnega KD.«

In zakaj ti zapleti? Sistem pavšalne obdavčitve osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti se od letos močno spreminja: namesto katastrskih razredov uvaja bonitetne razrede, namesto katastrskih kultur se upošteva dejanska raba zemljišča, namesto katastrskih okrajev pa proizvodna območja (gre za 12 statističnih regij). Gurs je prve izračune po novi metodologiji objavil maja letos in z njimi dodobra razburkal kmetijsko srenjo, saj so pokazali, da bi bil KD za vinograde do 14-krat višji kot doslej. Ker so tudi politične glave ugotovile, da to ne gre, so po hitrem postopku poskrbele za spremembo zakona o ugotavljanju KD, Gursu pa naložile, naj pripravi nove izračune. V popravljenem zakonu med drugim piše, da bodo dacarji letos v primeru, če bo novi izračun KD za iste površine za več kot deset odstotkov višji od lanskega, pri obdavčitvi upoštevali izračun KD za leto 2012, povišan za deset odstotkov. To pomeni, da tudi najnovejši izračuni KD na letošnjo obdavčitev kmetov ne bodo vplivali, se bodo pa morali kmetje na njihovi podlagi do konca oktobra odločiti, ali bodo ostali v sistemu pavšalne obdavčitve prek KD ali bodo za svojo dejavnost začeli voditi knjigovodstvo in plačevati davek glede na dejanske stroške.

Mrgoli nejasnosti in nelogičnosti

»Ta trenutek nihče ne ve, kolikšen bo njegov KD,« opozarja Cvetko Zupančič, saj tudi v novih izračunih mrgoli nejasnosti in nelogičnosti. Njive imajo kar v devetih od dvanajstih statističnih regij negativen KD, KD travinja pa je v povprečju višji kot KD njiv. »Iz letala se vidi, da to ne gre,« opozarjajo poznavalci. Gozd ima povsod po Sloveniji pozitiven KD, celo v obalno-kraški regiji, kjer od njega ni pretirane koristi. »Breme pavšalno pripisanega dohodka se je prevalilo na lastnike gozdov, na sadjarje, znotraj živinoreje pa na regije, kjer prevladuje govedoreja,« opozarjajo v KGZS in temu nasprotujejo.

Še vedno so nezadovoljni tudi vinogradniki in vinarji, predvsem posavski, dolenjski in belokranjski, ki jim je Gurs naračunal 1833 evrov KD na hektar, tistim v goriški in obalno-kraški regiji, denimo, pa 738 evrov. »To ne gre. Ne more biti KD za vinograd na Dolenjskem, kjer je 50-odstotna strmina, toliko višji. Podobno je z njivami: v Pomurju imajo negativen KD, na Gorenjskem in Koroškem pa pozitivnega. Rezultati so nelogični, pa naj je metodologija ugotavljanja KD še tako dobra. Če namreč pogledamo tržne cene vinograda, njive, gozda in travnika, je jasno, kaj se najbolje prodaja – za noben vinograd ne moreš dobiti desetkrat toliko kot za njivo, kot bi bilo mogoče sklepati iz izračunov KD. Vinogradov nihče ne kupuje. Vsi izstopajo iz tega vlaka. Od osamosvojitve smo izgubili že tretjino vinogradov,« poudarja Matjaž Jakše, predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske.