Predlog zakona o davku na nepremičnine, ki bi moral biti po prvotnih načrtih že v državnem zboru, je predmet novih polemik in razprav. Včeraj so se o njem usklajevali v koaliciji, a se še niso dokončno uskladili. Poslanci vladnih strank se po naših informacijah zavzemajo za omilitev davčne stopnje za stanovanja, vredna manj kot 500.000 evrov, in sicer z 0,15 na 0,1 odstotka. Znižali bi tudi davčno stopnjo za objekte za poslovno in industrijsko rabo – z 0,8 na 0,6 odstotka, poleg tega podpirajo predlog ministrstva za finance, da davčno stopnjo za sakralne objekte poviša na 0,5 odstotka, kot je predvideval že prvi osnutek zakona o davku na nepremičnine. V nepremičninski davek bi znova vnesli tudi (minimalno) obdavčitev neplodnih kmetijskih zemljišč.
Še 63 milijonov evrov manj davka?
Če bi vlada davčno stopnjo na stanovanja dodatno znižala na 0,1 odstotka, bi to pomenilo 33 milijonov evrov manj prihodkov za državni in občinske proračune, znižanje davka na objekte za poslovno in industrijsko rabo pa bi pogoltnilo še 30 milijonov evrov načrtovanih prilivov. Da bi država z nepremičninskim davkom na leto pobrala 205 milijonov evrov, kolikor je zapisala v predlog proračuna za leto 2014, bo morala manjkajoči denar dobiti z višjo obdavčitvijo nekaterih drugih kategorij nepremičnin. Koalicijski poslanci se zavzemajo za izdatnejšo obdavčitev nelegalnih gradenj (po zadnjem predlogu zakona o davku na nepremičnine bi bile te 30 odstotkov bolj obdavčene kot legalno zgrajeni objekti) in nezasedenih stanovanj. Toda spomnimo, da je nameravalo finančno ministrstvo prazna stanovanja bolj obdavčiti (po 0,45-odstotni stopnji) že v prvem osnutku nepremičninskega zakona, a si je nato premislilo – z utemeljitvijo, da so evidence o teh stanovanjih zelo pomanjkljive in da bi to spodbudilo množične selitve ljudi oziroma spreminjanje naslovov stalnega bivališča.
Zanimivo je tudi uvajanje, ukinjanje in nižanje predvidene davčne stopnje na sakralne objekte (cerkve in kapelice, v katerih poteka bogoslužje). Junija, ko je prišlo ministrstvo za finance na dan s prvim predlogom davčnih stopenj, bi bili sakralni objekti obremenjeni z 0,5-odstotno davčno stopnjo, na začetku septembra so jih finančniki iz obdavčitve izvzeli, sredi septembra pa so davek (0,1 odstotka) na cerkve in kapelice vrnili v nepremičninski zakon. Ta teden so se družno oglasile verske skupnosti in protestirale proti obdavčitvi sakralnih objektov, rezultat njihovega protesta pa je včerajšnji predlog ministrstva za finance (koalicijski poslanci po naših informacijah temu ne nasprotujejo), da jih znova obdavči po 0,5-odstotni stopnji, kot bodo obdavčeni tudi šole, vrtci, zdravstveni domovi, kulturni spomeniki... Tolikšna obdavčitev cerkva naj bi navrgla 1,1 milijona evrov davka.
Ukinjajo Janšev mini nepremičninski davek
Še vedno pa je odprta obdavčitev kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetijskih objektov. Aktualna ponudba finančnega ministrstva je 0,07 odstotka za gozdove, 0,15 za kmetijska zemljišča in 0,30 odstotka za kmetijske objekte, vendar ni izključeno, da ne bodo finančniki kmetom še nekoliko popustili. V koaliciji temu ne nasprotujejo, a pod pogojem, da to ne bo zmanjšalo možnosti za znižanje davčne stopnje za stanovanja do vrednosti 500.000 evrov in za gospodarske objekte. V koaliciji zagovarjajo tudi minimalno obdavčitev neplodnih zemljišč. Ta so po zadnji verziji nepremičninskega zakona izvzeta iz obdavčitve, a menda pri tem ne bo ostalo, saj je cilj, da nepremičninski zakon vsebuje kar najmanj izjem.
Poslanci vladnih strank zagovarjajo tudi izdatnejšo davčno obremenitev premoženja večje vrednosti. Kako bi to dosegli, še ni znano. Je pa skoraj gotovo, da bo vlada Alenke Bratušek z nepremičninskim zakonom odpravila davek na nepremično premoženje večje vrednosti (nad 500.000 evri), ki ga je lansko pomlad z zakonom za uravnoteženje javnih financ uvedla Janševa vlada. Takole utemeljujejo svojo odločitev: »Davek je naletel na veliko neodobravanje, je predmet številnih (okoli 45 odstotkov) pritožb in je fiskalno neučinkovit.«
