Javne stanovanjske sklade, ki v državi zagotavljajo stanovanja za najbolj ranljive skupine prebivalstva, bi lahko prihodnje leto prizadel hud udarec. Pred kratkim smo pisali, da bi nepremičninski davek v predlagani obliki lahko močno prizadel Cerkev, saj bogoslužni objekti po novem ne bi bili več izvzeti iz obdavčitve, samo cerkva in kapel pa je po podatkih iz registra nepremične kulturne dediščine v Sloveniji 2792. Toda še večje težave bi lahko imeli javni stanovanjski skladi, ki so po podatkih ministrstva za infrastrukturo in prostor lastniki skupno 20.460 najemnih stanovanj.
Plačali bi vsaj osemkrat več
Od teh enega večjih predstavlja republiški stanovanjski sklad, ki ima v lasti 3500 stanovanj in še dve bivalni enoti. Tam so izračunali, da bi zanje po novem morali plačati od osemkrat pa celo do štirinajstkrat več dajatev kot sedaj, odvisno od tega, ali bi občine izkoristile predlagano zakonsko možnost in že tako višji davek povišale še za polovico. To v številkah pomeni, da bi sklad za nepremičninski davek v najboljšem primeru odštel 800.000 evrov na leto, v najslabšem pa celo 1,5 milijona evrov. Če ta izračun zelo grobo posplošimo na vsa najemna stanovanja javnih skladov, bi država samo od njih drugo leto pobrala od približno 4,7 milijona evrov pa vse do 8,8 milijona evrov nepremičninskega davka.
Ljubljanski stanovanjski sklad bi po lastni oceni recimo plačal skoraj pol milijona evrov več kot sedaj, saj ima v lasti 3982 stanovanjskih enot. Ob tem so na skladu opozorili, da so zavezanci za plačilo sedaj uveljavljenega stavbnega nadomestila najemniki, plačilo nepremičninskega davka pa država nalaga lastniku, torej skladu. V Ljubljani še ne vedo, kje bi dobili sredstva za plačilo predvidenega davka, toda najemnin zagotovo ne bodo dvigovali. Kajti tako neprofitne kot tržne najemnine na skladu izračunavajo po vladni metodologiji, ki temelji na vrednosti stanovanja, njegovi velikosti in lokaciji in ni vezana na realne stroške, ki jih imajo s stanovanji. Na republiškem skladu pa so opozorili, da bi povečanje nepremičninskih dajatev pomenilo manj obnov stanovanjskega fonda ter krčenje javnih razpisov in pozivov pa tudi povišanje najemnin (z izjemo neprofitnih).
Objekti za družbeno koristno dejavnost brez davka
Kot je ocenila vlada, predlagana davčna stopnja (0,15 odstotka vrednosti stanovanja) lastnikom, ki stanovanja oddajajo, načeloma prinaša dvakrat višjo obremenitev v primerjavi s sedaj uveljavljenim sistemom stavbnega nadomestila. Za prazna stanovanja pa je predlagana obdavčitev še trikrat višja in znaša 0,45 odstotka vrednosti stanovanja, ki jo na podlagi množičnega vrednotenja nepremičnin izračunava geodetska uprava. Ob tem so na republiškem skladu tudi opozorili, da za objekte, v katerih se izvaja splošno koristna dejavnost in kamor spada tudi oddajanje neprofitnih stanovanj v najem, po sedaj veljavni ureditvi ni treba plačevati stavbnega nadomestila. Večina stanovanj sklada je prav neprofitnih (2966), nekaj jih oddajajo brezplačno, 223 pa je prostih.
Povsem ustrezno bi bilo, če bi bile nepremičnine splošno koristnih organizacij, ki razvijajo kulturno, vzgojno, izobraževalno, solidarnostno, karitativno in druge dejavnosti s področja socialne države ter s tem krepijo nacionalno identiteto in opravljajo pomembno družbeno nalogo, izvzete iz obdavčitve z nepremičninskim davkom, so ocenili na skladu.