Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil Grilc, je duh znova ustanovljenega ministrstva za kulturo v tem, da preobrazi in prenovi odnos do kulture in ustvarjalnosti ter v letu, ki je bilo za kulturo zelo težko, znova ovrednoti najboljšo ustvarjalnost, ki jo imamo. To je bil po njegovih besedah tudi eden ključnih ciljev pri oblikovanju programa letošnje slovesnosti ob dnevu državnosti.
Koncept je bil usmerjen v iskanje temeljev, na katerih po 21 letih vsi trdno stojimo, ter v odpiranje v prihodnost, je povedal minister, ki meni, da je združevalni princip edini pravi način za dostojno proslavitev praznika. "To danes potrebujemo bolj kot kar koli drugega," je dodal.
Tako je Grilc prepričan, da bodo po osrednji slovesnosti vsi imeli "vsaj za kanček več narodove samozavesti".
Na vprašanje v zvezi s tem, da nekateri politiki trdijo nasprotno, torej da bo slovesnost razdruževala, je Grilc odgovoril, da je sicer izpostavljanje razlik pomembno, a v primernem kontekstu in času. Proslava se mu za govorjenje o razlikah ne zdi primerna. Ob tem je še dejal, da se je "problem s simbolom rdeče zvezde" prvič pojavil lani, prej pa 20 let teh težav ni bilo.
V umetniškem delu polurnega programa bo nastopilo 54 umetnikov, ki bodo za sodelovanje, tako Grilc, prejeli skromno in času primerno plačilo. Za avtorske honorarje je skupaj namenjenih slabih 18.000 evrov, celotna vrednost proslave pa znaša 97.000 evrov. To je po ministrovih besedah precej manj kot proslave v minulih letih, "neupoštevajoč zadnjo, ki nam pa res ni bila za merilo". Ta je sicer po podatkih ministrstva stala približno 86.000 evrov.
Osnovna simbola proslave sta srce in kompas
O tem, da so delovali maksimalno odprto in resno, po oceni Grilca priča tudi 3152 poslanih vabil. Povabljena so bila tudi vsa združenja praporščakov, je pojasnil, do četrtka popoldne pa udeležbe nista potrdili le Zveza društev in klubov MORiS ter Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve.
Režiser, scenarist in scenograf proslave Matej Filipčič je povedal, da bodo v umetniškem delu nastopili Zbor Perpetuum Jazzile, igralca Nataša Barbara Gračner in Aleš Valič, pevca Gregor Skočir in Nina Vodopivec, glasbeniki Peter Dekleva, Tilen Artač, Martin Janežič, telovadci Športnega društva Sokol Bežigrad ter plesalca Bojan Bajželj in Dušica Jenko. V protokolarnem delu pa bosta sodelovala policijski orkester in garda Slovenske vojske.
Program je tudi po njegovem mnenju povezovalen in komunikativen ter "vsakega od nas na neagresiven način poziva k razmisleku".
Osnovna simbola letošnje proslave sta srce in kompas. Kot meni Filipčič, je namreč srce pomembno kot simbol srčnosti, poguma in solidarnosti, kompas pa kot simbol lociranja samega sebe ter družbe kot celote.
Osrednja slovesnost bo potekala na predvečer praznika, v ponedeljek ob 21. uri, na Kongresnem trgu v Ljubljani. Vodja službe za državne proslave Aleksej Adrijan Loos je pojasnil, da pričakujejo veliko gostov z vabili, pripravljen pa bo tudi prostor za vse državljane, ki bi si slovesnost želeli ogledati v živo. Hkrati jo bo možno spremljati v neposrednem prenosu na prvem programu TV Slovenija in na prvem programu Radia Slovenija.