Gorenak sicer opozarja, da so eno koruptivna ravnanja, drugo pa kazniva dejanja. "Le malo koruptivnih ravnanj je kaznivih dejanj," pravi.
Policija je pripravljena na nasilne proteste
V povezavi s protesti pravi, da je policija absolutno pripravljena tudi na nasilne proteste. Ob tem poudarja, da so bile nasilne demonstracije v Mariboru za slovensko policijo prve praktične izkušnje, "policisti so se nanje pripravljali le s strokovno literaturo in treningi, nihče pa jih ni preizkusil še v praksi, na ulici".
Zavrača očitke, da je policija ugrabila mladoletnike, da bi z njimi izsiljevala starše, da se ne bi udeleževali protestov. "Po slovenski zakonodaji otrok, torej oseb do 14. leta starosti, sploh ni mogoče zapreti," opozarja.
Ukrepalo šele mariborsko tožilstvo
Glede ukrepanja notranjega ministrstva proti organizatorjem, ki protestov niso prijavili, in posameznikom, ki so ljudi vabili na proteste, pravi, da je v primerih klasičnih anonimnih skupin s facebooka težko priti do njih, ker imajo večinoma strežnike v ZDA, Kanadi in drugje. Kjer pa so ugotovili, kdo vabi na proteste, je policija opravila pogovore in postopki tečejo, je zagotovil.
Poudarja, da so že na začetku novembra, torej pred prvimi demonstracijami, obiskali generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja in ga prosili za njegove usmeritve, kako okvalificirati posamezna dejanja. "Dobili nismo nobenih njegovih usmeritev," je kritičen Gorenak.
"Zato se je v Ljubljani zgodilo, da so tri izgrednike, ki so metali kamne, izpustili, ker tožilec niti ni predlagal pripora. Šele mariborsko tožilstvo je ukrepalo, nato pa sodstvo, zato je tam rezultat popolnoma drugačen, ker je 28 priprtih," je pojasnil.
Varovanje premoženja in družine ima prednost pred stavko
Tudi glede lutk bo treba po njegovih besedah pod "policijsko prisilo" oblikovati sodno prakso. Po kazenskem zakoniku ima zadeva vse znake kaznivega dejanja, je opozoril.
Kar zadeva varovanje demonstracij, pa policijska stavka na to nima nobenega vpliva, pravi. "Varovanje premoženja in družine ima prednost pred stavko," je opozoril.
Glede sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu o izbrisanih je spomnil, da je do konca januarja dolžan pripraviti akcijski načrt, odškodninsko shemo pa do 26. junija. Ob izračunih medijev, da bo vsak od 25.000 izbrisanih dobil 20.000 evrov in da bo tako treba skupaj plačati pol milijarde evrov, pa odgovarja, da "vsaj polovica od teh ljudi nikoli ni prišla v Slovenijo, zato tudi nikoli niso dali nobene vloge". S preostalimi pa se bodo pogovarjali o višini odškodnine, je dejal.
