»Vesel sem, da je prišlo do tega spoznanja, zlasti v Pozitivni Sloveniji, saj od SD tako ni nihče nič pričakoval, ker jih tukaj ne vodi racionalnost, ampak nekaj drugega,« je pojasnil Vizjak.
Po njegovem mnenju bi bilo bolje, da bi vodstvo PS, še posebej premierka Alenka Bratušek, prišla hitreje do tega spoznanja, ne pa da je morala narediti kar nekaj poti po svetu, da so ji to razložili. »Drugič lahko zaupa tudi komu doma, ki te stvari dobro pozna,« je dodal.
V SDS menijo, da bi morali zlato fiskalno pravilo, kot je predlagano, sprejeti že prej, in da smo zapravili nekaj dragocenega časa. Verjetno bi imeli tudi neko večjo kredibilnost in vprašanje je, če ne bi bili tudi pribitki na obveznice nižji, ko smo se pred časom zadolževali, je dejal Vizjak, ki obžaluje, da se vnos fiskalnega pravila v ustavo ni zgodil že prej.
NSi bo podprla fiskalno pravilo: Bratuškovi so se v Bruslju odprle oči
Predsednica NSi Ljudmila Novak je pred političnim vrhom napovedala, da bodo v NSi podprli vpis fiskalnega pravila v ustavo z letom 2015. Novakova je ocenila, da je nekaj dni Bruslja očitno dobro vplivalo na predsednico vlade Alenko Bratušek, »da so se ji odprle oči. Morda bi morala vzeti zraven tudi Zorana Jankovića in bi bilo za PS tudi lažje«.
V NSi si po besedah Novakove želijo, da bi prišli do dogovora, »kajti vladna koalicija niti ne sme ali pa ne more zavrniti vpisa fiskalnega pravila v ustavo«. Če ga želi vrniti na ustavno komisijo, to pomeni, da potem fiskalno pravilo ne bo dobilo zadostne pomoči, je na novinarski konferenci pojasnila predsednica NSi.
Razbremenili bi se pritiski na Slovenijo
Tega si po njenih besedah ne moremo privoščiti, kajti EU bo od 1. januarja 2014 lahko dodeljevala pomoč iz evropskega mehanizma samo državam, ki bodo vpisale fiskalno pravilo v ustavo.
Z vpisom fiskalnega pravila v ustavo se bo nekako razbremenil tudi pritisk na Slovenijo, je ocenila in dodala, da letnica 2015 ni neuresničljiva. Po izračunih bi morala Slovenija dodatno privarčevati približno 575 milijonov evrov, kar ni nedosegljivo, je dejala Novakova in dodala, da v kriznih letih lahko proračun do neke mere odstopa od predvidene uravnoteženosti.
Predolgo smo odlašali
V NSi menijo, da smo predolgo odlašali, zato so se bonitetne ocene poslabšale. Napovedala je podporo vpisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo z letnico 2015. To pa po njenem mnenju ne zadostuje, ampak moramo to politiko tudi izvrševati. Spomnila je na načrtovano prodajo nekaterih državnih podjetij in ocenila, da bodo s stabilnejšim položajem te prodaje lahko ugodnejše za Slovenijo.
Glede napovedi premierke Alenke Bratušek, da se bodo ob uveljavitvi fiskalnega pravila z letom 2015 drastično znižale pokojnine in plače, je Novakova dejala, da "so to tudi neke vrste grožnje, neke vrste pritiski". Novakova sicer meni, da ne bo tako, vendarle imamo še nekatere druge reformne možnosti in tako drastični posegi ne bodo potrebni.
V NSi bodo podprli tudi spremembe referendumske zakonodaje, saj je potrebna, nujna.
Bogovič pričakuje vpis fiskalnega pravila v ustavo
Predsednik SLS Franc Bogovič pričakuje, "da je končno vse srečala pamet in da bomo to ustavno spremembo sprejeli". Bogovič je prepričan, da je pogovor premierke Alenke Bratušek v Bruslju v veliki meri pripomogel k temu, da bo predlagala vpis fiskalnega pravila z letom 2015.
Hkrati je koalicija v program stabilnosti zapisala te ukrepe, zato je to pričakovano, je ocenil v izjavi medijem ob robu seje DZ.
Bogovič pričakuje, bodo tisti, ki so Bratuškovi svetovali vložitev tožbe proti bonitetni hiši Moody's, tudi izračunali, koliko je državo stalo to, da nismo fiskalnega pravila sprejeli maja lani ali vsaj aprila letos.
Grožnja z znižanjem pokojnin in plač v javnem sektorju je bila "spreten populističen manever"
Kot je dejal, se boji posledic ta teden sprejetih ukrepov v DZ, tudi dogovora glede plačnega sistema in ostalih ukrepov, zapisanih v zakonu o izvrševanju proračunov in v dogovoru s sindikati javnega sektorja. Med možnimi posledicami po sprejemu fiskalnega pravila je Bogovič izpostavil, da bo lahko premierka samo izbirala, katere nove davke bo morala pripisati tistim, ki ustvarjajo novo vrednost, torej kmetu, delavcu, zaposlenim v gospodarstvu. V tem delu pa je bila po njegovih besedah grožnja z znižanjem pokojnin in plač v javnem sektorju "spreten populističen manever".
O morebitni uvedbi kriznega davka bo treba po besedah predsednika SLS vprašati premierko in predstavnike vlade. "Glede na to, da je dogovor s sindikati tako trdno zaprt za letos in prihodnje leto in da vemo, kakšna je finančna situacija v Sloveniji, se bojim, da bo na koncu resnično vse rezultiralo zgolj v novih davkih," je pojasnil Bogovič.
V SLS si po njegovih besedah prizadevajo tudi za to, da bi se na področju referendumske zakonodaje ureditev v Sloveniji uredila. Z zadnjim predlogom so v stranki še najbolj zadovoljni, kljub temu da je še vedno malce visok kvorum. Glede na to, da bodo lahko vlagali pobudo za razpis referenduma samo državljani s 40.000 podpisi, Bogovič verjame, da bodo državljani na referendumu vprašani o resnično pomembnih vprašanjih in da bo tudi dovolj ljudi, ki bodo dali kvalificirane odgovore na referendumu.
Slovenska vlada je iz strahu pred Brusljem spremenila stališče glede fiskalnega pravila
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarja, da se je v sredo v Bruslju očitno zgodila dokončna diskreditacija slovenske vlade, saj da je iz strahu pred Brusljem spremenila stališče glede vpisa fiskalnega pravila v ustavo. V sindikatu pozivajo poslance, naj omogočijo, da bi o tem odločili volivci na referendumu.
Fiskalno pravilo z letnico 2015 bo prispevalo k uničenju socialne države, je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril prvi mož ZSSS Dušan Semolič. Prepričan je, da tak cilj objektivno daje alibi vladi, da klesti pri socialnih pravicah.
Klestenje ne bo prispevalo h gospodarski rasti
Ob tem je poudaril, da omenjeno klestenje ne bo prispevalo h gospodarski rasti, saj bo varčevanje omejevalo investicije. »To ni prava pot, to nam dokazujeta Grčija in Španija,« je dejal in dodal, da Slovenija postaja kolonija in da izgublja še tisto malo suverenosti, ki jo je imela.
V sindikatu sicer opozarjajo, da so se še pred kratkim v nasprotovanju vnosa fiskalnega pravila sklicevali na vladne izračune, ki kažejo, da bi vpeljava fiskalnega pravila pomenila 30-odstotno znižanje pokojnin ali 30-odstotno znižanje plač v javnem sektorju oz. obseg javnega sektorja ali 50-odstotno znižanje zneska vseh transferjev posameznikom.
Policija za prisotnost na javnem shodu računala 2500 evrov
Predsedniki in vodje poslanskih skupin parlamentarnih strank se bodo danes pozno popoldne spet sestali na temo vnosa fiskalnega pravila v ustavo. Premierka Alenka Bratušek bo predlagala, naj DZ v petek fiskalno pravilo potrdi v sedanji obliki, torej z uveljavitvijo leta 2015. V paketu naj bi poslanci nato potrdili še spremembe glede referenduma.
Sekretar ZSSS Milan Utroša pa je ob tem pojasnil, da so sindikati prvič v zgodovini prirejanja javnega shoda na Rožniku ob 1. maju, s strani policije dobili račun za varovanje javnega shoda. Policija je za prisotnost na javnem shodu zaračunala okoli 2500 evrov.
Gibanje Šesti maj: “Zavarujte našo ustavo pred nepotrebnimi spremembami”
Prepričani so, da gre pri vpisu fiskalnega pravila v ustavo za predlog, ki je v nasprotju s temeljno ustavno listino slovenske države, ki opredeljuje Slovenijo kot socialno državo.
Pravijo, da bo v ustavo zapisano fiskalno pravilo služilo zgolj kot dodatna podlaga za nadaljnje zmanjševanje socialnih pravic, pravic do javnega zdravstva in šolstva ter zmanjševanje plač in zaposlenih v javnem sektorju oziroma izsiljevanje z odpuščanjem ter v odprodajo državnega premoženja in privatizacijo naravnih virov.
»Širša in strokovna javnost že dolgo opozarjata, da je vpis fiskalnega pravila v ustavo povezan z zahtevami zahodnih finančnih trgov in evropskih institucij, ki želijo 'krizo' v Sloveniji izrabiti za njim na kožo pisane strukturne reforme, torej za razgradnjo kakovostnih javnih storitev in priborjenih socialnih pravic,« so zapisali v gibanju Šesti maj.
Vzdržnost javnih financ se ne sme reševati s posegi v ustavo
Zanje je nesprejemljivo tudi, da se ustavo spreminja z namenom vplivati na ocene kreditne sposobnosti Slovenije pri vprašljivih bonitetnih agencijah, saj pravijo, da gre za špekulativne pristope, ki v ustavi nimajo česa iskati. Vzdržnost javnih financ se namreč ne more in ne sme reševati s posegi v ustavo, temveč je potrebno z aktivnimi politikami skrbeti za vzdržnost odhodkov na eni in stabilnost prihodkov na drugi strani.
»Pozivamo vas, da prepoznate in odločno zavrnete načrte špekulantov ter zavarujete našo ustavo pred nepotrebnimi spremembami,« so zapisali v sporočilu za javnost.
