Izolska, jeseniška, ptujska, slovenjgraška in murskosoboška bolnišnica imajo takšne finančne težave, da svojim dobaviteljem plačujejo z večmesečnimi zamudami. Tako slovenjgraška bolnišnica denimo plačuje račune z zapadlostjo konec aprila, jeseniška zamuja od 110 do 130 dni po 30-dnevnem roku, v katerem bi morali obveznosti poravnati, murskosoboška bolnišnica plačuje tudi 150 dni po roku, medtem ko v ptujski bolnišnici teh težav, kot trdijo, nimajo. Iz Splošne bolnišnice Izola pa teh podatkov niso posredovali.
Dolgovi od 2,5 do 5 milijonov evrov
Zapadli dolgovi omenjenih bolnišnic znašajo od 2,5 do skoraj pet milijonov evrov. Jeseniška bolnišnica ima zapadlih dolgov 2,6 milijona evrov, murskosoboška pa 4,9 milijona evrov.
Ob tem bolnišnice kot razlog za likvidnostne težave navajajo dejstvo, da so se cene zdravstvenih storitev v zadnjih letih znižale za 20 odstotkov, torej za isto opravljeno delo danes dobijo petino manj sredstev. Prav tako opozarjajo na prakso Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki vsak mesec zamika nakazila bolnišnicam za dodatne tri dni.
V Murski Soboti odplačali del dolga
Le v murskosoboški bolnišnici, ki ji je sicer ministrstvo s sredstvi iz državnega proračuna leta 2009 pomagalo pri kritju minusa, navajajo drugačne razloge. Likvidnostna situacija v bolnišnici je po njihovih navedbah že več let slaba in se kljub sprotnemu uspešnemu poslovanju ne izboljšuje, vzrok za to pa po njihovih navedbah tiči v preteklih nepokritih izgubah do leta 2009.
Njihov dolg do Kemofarmacije znaša 372.000 evrov, od tega pa so zapadle obveznosti 315.000 evrov, so navedli v murskosoboški bolnišnici. Sicer pa so od zadnjega opozorila Kemofarmaciji uspeli odplačati nekaj dolga, dobava zdravil pa zaenkrat ni zaustavljena.
Že mesece opozarjajo ministrstvo
Bolnišnice opozarjajo, da težav z zapadlostjo dolgov do dobaviteljev ne morejo več reševati. Kot je dejal direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre, že tri mesece opozarjajo ministrstvo za zdravje, da »ZZZS zaradi diletantskega projekta izdatki« od začetka tega leta zavlačuje plačila, zavrača račune in podobno. A kompetentnega sogovornika do sedaj, kot trdi, niso imeli.
Bolnišnice tudi navajajo, da ob morebitni blokadi računov ne bodo mogli več izplačevati plač zaposlenim oz. bi jim lahko izplačali kvečjemu minimalne plače in da bodo najverjetneje ostali brez zdravil. To bi torej hudo udarilo tako zaposlene v zdravstvu kot tudi bolnike.
Problematiki zdravstva več razprav
Vodstva omenjenih bolnišnic tako od odgovornih v zdravstvu pričakujejo sistemske spremembe. Po mnenju direktorja izolske bolnišnice Janija Derniča je namreč demagoško razpravljati o notranjih rezervah pri izvajalcih, rezerve so le v sistemu in ustrezni delitvi dela in odgovornosti med izvajalci zdravstvenih storitev in smotrnejši organizaciji celotnega sistema. »Čas je, da se problematiki zdravstva posveti več vsebinskih razprav, kako zagotoviti potrebne vire za programe, ali pa te prilagoditi zmožnostim,« je zapisal za STA.
