Na torkovem sestanku med Gantarjem in predstavniki DL, na katerem so skušali poiskati kompromise glede odprtih vprašanj v interventnem zakonu, so se namreč dogovorili, da bodo stvari premislili in da bo DL do konca tedna ministru sporočila odločitev, ali bodo takšen zakon podprli ali ne.
Gantar je danes pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), na katerem bodo med drugim govorili o stanju v zdravstvu, dejal, da se zgodovina očitno ponavlja. Znova je poudaril, da je namen zakona povečati solidarnost pri vplačevanju prispevkov.
Predvidoma v prihodnjem tednu bo ministrstvo poslalo novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju oz. t. i. interventni zakon v vladno obravnavo. Mudi se jim namreč s prenosom evropske direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu v slovenski pravni red, kar interventni zakon tudi zajema.
Zadnji predlog ministrstva sicer predvideva, da bi se najnižja prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jo morajo vplačati samostojni podjetniki, dvignila s sedanjih 105 evrov na 132 evrov. Prispevke bi plačevali tudi od avtorskih in podjemnih pogodb. Dobrih šest odstotkov od prihodkov bi v zdravstveno blagajno po predlogu plačevali tudi neprofesionalni župani. Takšen odstotek bi se v obvezno zdravstveno zavarovanje stekel tudi od sejnin, nagrad nadzornim svetom in izplačil sodnim izvedencem. Prav tako bi dobrih šest odstotkov prispevali tudi od zaslužka z najemninami in dividendami. Finančni izkupiček takšnega zakona bi znašal 70 milijonov evrov.
