FT, ki se sklicuje na neimenovana visoka predstavnika območja evra, piše, da je v ospredju pozornosti "nesodelovanje" med slovenskim finančnim ministrstvom in centralno banko, ki je odgovorna za nadzor finančnega sektorja. Banka naj bi po navedbah enega od predstavnikov "ovirala" napore nove vlade za očiščenje.
Kot piše časnik, bi lahko bila vloga centralne banke posebej problematična, ker so tri največje slovenske banke v državni lasti, pri čemer se sprožajo pomisleki, ali lahko nadzornik njihove potrebe nepristransko oceni. "Država ima problem vodenja velikih razsežnosti," je dejal neimenovani predstavnik.
Časnik navaja tudi izjavo finančnega ministrstva, da se Slovenija zaveda obveznosti do Evropske komisije, zato dodatni ukrepi Bruslja niso potrebni.
Vlada z obveznicami dobila nekaj časa
Za Ciprom je Slovenija naslednja najverjetnejša kandidatka za mednarodno pomoč, še piše časnik in pojasnjuje, da banke bremenijo slaba posojila, ki so jih dale v letih rasti, zato jih bo morala vlada dokapitalizirati.
FT dodaja, je vlada prejšnji teden s prodajo obveznic dobila nekaj časa, da zajame sapo, a je to ne bi smelo uspavati.
Namestniki finančnih ministrov območja evra prejšnji teden niso govorili o pomoči, temveč so se osredotočili na nova pooblastila komisiji, da države v težavah prisili v reforme.
Možnost intenzivnega nadzora za Slovenijo
Med možnimi ukrepi Bruslja časnik navaja opozorilo Sloveniji, ker ni popravila ekonomskih neravnovesij, kar bi lahko vodilo v kazen za državo, če ne bo hitro izvedla bančnih reform. To možnost naj bi zagovarjala Evropska centralna banka.
Druga možnost je, da bi za Slovenijo uvedli intenziven nadzor. Z njim sicer ne bi mogli vsiliti reform, bi pa Bruselj dobil več vpogleda v banke v težavah.
Uradniki ECB zagovarjajo tudi kreditno linijo iz reševalnega sklada za območja evra, da bi finančne trge pomirili, da ima Slovenija pripravljeno financiranje za nujne primere, če bo potrebno. Takšen "previdnostni program" pa spremljajo ostri pogoji za reforme, zaključuje FT.
