To je postalo jasno na včerajšnjem srečanju osmih voditeljev držav zahodnega Balkana v okviru procesa Brdo, ki se ga je François Hollande udeležil kot posebni gost. Pred tremi leti začeti proces Brdo, ki je nastal kot zamisel takratnega slovenskega premierja Boruta Pahorja in njegove kolegice Jadranke Kosor, je po nekaj srečanjih pravosodnih, zunanjih in notranjih ministrov zamrl. Ideja za njegovo obuditev se je v slovenski diplomaciji porodila letos. Predsednik Hollande je po še vedno precej nejasni vlogi Sredozemske unije, ki naj bi povezala članice EU z državami na južni strani mediteranskega bazena, in vojaškem posredovanju v Maliju iskal nov zunanjepolitični projekt v Evropski uniji. Slovenija mu je ponudila sodelovanje v procesu Brdo in francoski predsednik je povabilo sprejel.
Francija za širitev Unije
Kot razlaga Borut Šuklje, nekdanji slovenski veleposlanik v Srbiji in dober poznavalec Balkana, za večji angažma Francije na Balkanu obstaja več razlogov. »Hollande se je odločil, da mora obnoviti politične in gospodarske stike s to regijo, kjer sta jo na gospodarskem področju prehiteli Italija in Avstrija, na političnem pa Nemčija,« navaja Šuklje.
Prav navzočnost francoskega predsednika Hollanda, ki se je včeraj mudil tudi na državniškem obisku v Sloveniji, je predstavljala kakovostni preskok dosedanjih srečanj voditeljev zahodnega Balkana. Če v Evropi zaradi gospodarske krize med nekaterimi članicami vlada utrujenost za nadaljnje širitve EU, teh bojazni vsaj v včerajšnjih izjavah Hollanda ni bilo zaznati. Francoski predsednik se je zavzel za ohranitev perspektive nadaljnjih širitev Evropske unije, in to večkrat. Države kandidatke morajo za vstop v EU izpolniti določene pogoje. »Izvesti morajo različne gospodarske, politične in institucionalne reforme,« je ocenil Hollande. Kot enega temeljnih pogojev, ki niso zapisani v evropskem acquis communitaire, pa je opredelil regionalno sodelovanje, pomiritev in spravo. Spodbudno je dodal, da bo Francija vedno na strani držav kandidatk. »Če ne boste rešili sporov in zagotovili varnosti, ne more priti do evropske integracije. Evropa lahko daje podporo, a ne more opraviti naloge namesto drugih držav,« je še dejal Hollande.
Francoske vezi tradicionalno najtesnejše s Srbijo
Francija sicer ni bila tradicionalno močno prisotna na Balkanu. V prihodnjih mesecih namerava zdaj svoj angažma v tej regiji povečati. »Kaj lahko pričakujemo od širitve EU? Nič,« je najprej kar sam dejal Hollande, nato pa je vendarle dodal, da lahko širitev prinese mir in stabilnost v regiji, okrepile bi se tudi francoske gospodarske vezi z državami in francoska gospodarska podjetja bi bila bolj prisotna. »Ne želimo si monopola,« je dodal. Največji delež neposrednih tujih investicij ima Francija v Srbiji, s katero jo sicer povezuje tradicionalno prijateljstvo že vse od porok članov obeh kraljevih družin.
Kako se bo nadaljeval širitveni proces Evropske unije, je ta čas povsem odprto. Srbski predsednik Tomislav Nikolić je sicer včeraj ocenil, da je zgodba o pomanjkanju širitvenega entuziazma zgolj zgodba. Kljub tovrstnim optimističnim ocenam pa je iz sklepne deklaracije včerajšnjega vrha vendarle razvidno, da med voditelji zahodnega Balkana obstaja precejšnje zavedanje, da njihov finiš na evropski širitveni poti ne bo utegnil biti hiter. V dokumentu so voditelji zapisali, da države ostajajo zavezane reformam za vstop v EU, hkrati pa so Evropsko unijo tudi pozvale, naj po vstopu Hrvaške vrata osemindvajseterice ostanejo odprta za nove članice.
Po oceni Šukljeta je Pahorju in Josipoviću uspelo obnoviti proces Brdo. »Francija je rekla, da je konec širitvene utrujenosti in da je širitev na nove članice bolj racionalna kot dopustiti ponavljanje zgodovine na Balkanu, torej vojne,« je še pristavil. Naslednji vrh procesa Brdo bo potekal na Hrvaškem.
