Predsednica vlade Alenka Bratušek je na novinarski konferenci zatrdila, da je 66 milijonov evrov državne pomoči Mariboru in okolici visok znesek. Ob tem je poudarila, da gre za pomoč regiji, ne le mestu, zdaj pa bodo za uspešen izkoristek denarja velik del odgovornosti po njenem nosile lokalne skupnosti.

»Lahko govorimo, da je to malo denarja, a je bilo veliko truda vloženega v to, da smo uspeli uskladiti rebalans, za katerega verjamem, da bo potrjen tudi v državnem zboru. Vsa ministrstva so morala sredstva nižati in znotraj tega je bilo potrebno poiskati tudi sredstva za Maribor,« je dejala Bratuškova in zagotovila, da so se potrudili najbolj, kot so se v danih razmerah lahko.

Premierka je ob tem izrazila veselje, da so svoj prvi delovni posvet na terenu opravili prav v regiji, ki dejansko odstopa od slovenskega povprečja. Brezposelnost je namreč višja kot v drugih delih Slovenije, prav na podlagi tega pa se je vlada odločila za pripravo sklopa ukrepov, za katere verjame, da bodo Mariboru pomagali.

Nujnost sodelovanja lokalnih skupnosti pri reševanju težav

Bratuškova se je že zjutraj sešla tudi s ptujskim županom Štefanom Čelanom, ki ji je predstavil probleme na Ptujskem. Kot je povedala, se bo z odprtimi vprašanji še podrobneje seznanila, je pa izpostavila nujnost sodelovanja lokalnih skupnosti pri reševanju težav.

Čelan je izpostavil odprta vprašanja v zvezi s štirimi investicijami. Navedel je projekt druge faze urejanja podtalnice oz. vzpostavitve kanalizacijskega sistema, potem ko so bile v prvi fazi zgrajene tri čistilne naprave. Na Ptujskem pričakujejo tudi dodatna sredstva oz. denar iz kohezijskega sklada v zvezi s centrom za ravnanje z odpadki Cero Gajke.

Kot tretjo je Čelan izpostavil naložbo na Osnovni šoli Ljudevita Pivka, odprto pa ostaja tudi vprašanje gradbišča v Dominikanskem samostanu, ki je ostalo odprto po zaključku projekta EPK. Predsednica je po njegovih besedah obljubila podporo pri vseh projektih.

Novi načini odločanja v lokalni skupnosti

Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant se je srečal z mariborskim županom Andrejem Fištravcem. Ta mu je med drugim predstavil »nove načine odločanja v lokalni skupnosti«, kjer se občani vključijo v procese priprave in sprejemanja odločitev.

Kot je po srečanju dejal Fištravec, je ministru povedal nekaj zgodb, povezanih z vstajniško tradicijo Maribora. Vstajniške izkušnje, ki se sedaj oblikujejo v Mariboru, kot so vstajniški sosvet ali iniciativa mestnega zbora za sklicevanje alternativnih zborov krajevnih skupnosti ali mestnih četrti, so nekaj, kar je zanimivo tudi za državo, je dejal Fištravec in povedal, da sta z ministrom pri tem našla skupni jezik.

Virant je sicer pozneje na novinarski konferenci dejal, da se je danes v Mariboru ukvarjal z dvema zadevama, ki po njegovem ta trenutek pomenita največja problema Slovenije - korupcijo in birokracijo. Predstavil je nekatere najpomembnejše ukrepe vlade za odpravljanje slednje, v zvezi z gospodarskim kriminalom in korupcijo pa je omenil obisk na Policijski upravi Maribor.

»Korupcija je bila eden od glavnih razlogov za mariborske vstaje. Vodstvu mariborske policije sem danes dal polno podporo pri preiskovanju teh kaznivih dejanj. Tako kot nikjer v Sloveniji, tudi v Mariboru in v regiji ni svetih krav,« je dejal Virant.

Kmetijsko ministrstvo želi podpirati prehranski sektor kot celoto

Minister za kmetijstvo Dejan Židan je med drugim obiskal Perutnino Ptuj, kjer mu je predsednik uprave Roman Glaser predstavil poslovanje družbe in izpostavil problematiko slovenske prehranske in kmetijske industrije. Pozneje se je udeležil odprtja investicije družbe Žito, ki je v svoji mariborski enoti Kruh pecivo zagnala tri milijone evrov vredno proizvodno linijo za peko kruha in pekovskih izdelkov ter zamrzovalnico za shranjevanje izdelkov.

Židan je med drugim poudaril, da njegovo ministrstvo želi podpirati prehranski sektor kot celoto, saj je premalo imeti le dobre in konkurenčne kmete ter industrijo, ki ne deluje funkcionalno, prav tako pa bi bilo napačno, če bi imeli zgolj dobro industrijo, v ozadju pa ne razvitega kmetijstva. Zato je potrebno evropski denar vlagati tako v posodobitev kmetij kot tudi v razvoj slovenske prehranske industrije ter obrtništva ter s tem zagotoviti višjo stopnjo prehranske varnosti.

30 odstotkov tistih nezaposlenih, ki prejemajo denarna nadomestila, bodo vključili v javna dela

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve Anja Kopač Mrak je obiskala mariborski zavod za zaposlovanje in se udeležila pogovora z direktorico in vodji uradov ter direktorjem Centra za socialno delo Maribor Jožefom Tivadarjem.

Kot je dejala po sestanku, je sodelovanje med obema institucijama zelo pomembno, saj le tako v danih razmerah svoje delo opravijo maksimalno. Pogovarjali so se predvsem o predlogih sprememb zakonodaje, ki so bili danes sprejeti na dopisni seji vlade in pomenijo dodatne ukrepe pri spodbujanju zaposlovanja mladih.

Po njenih besedah novosti uvajajo možnost, da so delodajalci, ki zaposlijo za nedoločen čas brezposelno mlado osebo, ta pa je na zavodu prijavljena vsaj mesec dni, vsaj dve leti oproščeni plačila socialnih prispevkov. »To pa pomeni bistveno nižji strošek dela, zato verjamemo, da bomo s tem omogočili večjo vključenost mladih v zaposlovanje,« je dejala ministrica.

Pomembna novost je tudi ta, da nameravajo z zakonom spremeniti področje vključevanja v javna dela in tako aktivirati prejemnike denarnih nadomestil. Tisti, ki bodo brez dela več kot leto dni, bodo imeli možnost, da so hkrati z denarnim nadomestilom vključeni v javna dela. S tem računajo, da bodo okoli 30 odstotkov tistih, ki prejemajo denarna nadomestila vključili v javna dela.

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo si je ogledal novo večnamensko športno dvorano v Kidričevem, obiskal osnovno šolo Toneta Čufarja v Mariboru in obiskal Tehnološki center za električne stroje (TECES), kjer si je ogledal kompetenčni center SURE. Obiskal je tudi Srednjo elektro-računalniško šolo v Mariboru in se sestal s predstavniki Šolskega centra Maribor.

Minister za pravosodje Senko Pličanič se je ustavil na Višjem sodišču v Mariboru in na okrožnem sodišču na Ptuju. Po pogovoru s predsedniki sodišč sodnega okrožja v Mariboru je tako kot pred tem na Ptuju izrazil zadovoljstvo z delom teh sodišč. »Obe sodni okrožji dosegata dobre rezultate. Gre za sodišča, ki dobro delajo,« je povedal.