Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je na novinarski konferenci po seji ESS v Ljubljani uvodoma opozoril na položaj na trgu dela. Zanj je namreč značilen visok delež začasnih zaposlitev, pri čemer je delež med mladimi najvišji v EU, in na nizko stopnjo zaposlenosti starejših.
Sklepanje pogodb za določen čas je po Vizjakovih besedah v Sloveniji pravilo že nekaj let in ni povezano s krizo.
Minister je med razlogi za takšno stanje izpostavil veliko razliko v pravicah, ki izhajajo iz delovnih razmerij za določen in nedoločen čas ter visoko stopnjo varovanja zaposlitve pri pogodbah za nedoločen čas, na katero kaže t. i. EPL indeks. Ta kazalec ni le prikaz dualizma na trgu dela, temveč tudi togosti trga dela, posledično pa tudi problemov, s katerimi se sooča gospodarstvo, je dejal.
V tej luči si je vlada za bistvena cilja reforme zastavila zmanjšati segmentacijo in povečati prožnost trga dela oz. konkurenčnost gospodarstva.
"Reforma trga dela ni pomembna samo zato, ker nas vsi opozarjajo na rigiden trg, temveč tudi zaradi gospodarskih razmer v Sloveniji," pa je opozoril generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole.
Hkrati je ocenil, da so delodajalci od začetka pogajanj zabeležili določen uspeh, denimo umik enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in kvot za zaposlovanje za določen čas, da pa je na mizi še vedno nekaj zelo perečih vprašanj. Med njimi je izpostavil predvidene odpravnine za določen čas in 25-odstotno kvoto za agencijsko delo.
Izvršni sekretar za pravno področje in področje delovnih razmerij pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko se je medtem zavzel za rešitve v smeri povečanja pravne varnosti zaposlenih oz. zmanjšanja možnosti kršitev pravic delavcev. To je po njegovih besedah tisto, kar v državi nujno potrebujemo.
V zvezi s predlaganimi ukrepi za zmanjšanje segmentacije je dejal, da bi lahko imeli učinek. Prepričan je, da je zmanjšanje razlik na trgu dela glede na rast zaposlovanja za določen čas, prekernih del in t. i. lažnih samozaposlitev nujno.
Na vprašanje, koliko časa bodo še potrebovali za dogovor, glede na to, da je sredi februarja reforma na matičnem parlamentarnem odmoru, so socialni partnerji odgovarjali, da bo do končnega zbližanja prišlo takrat, ko bo čas za to.
Po Vizjakovih besedah se to morda ne bo zgodilo v enem ali dveh tednih. Predlagana zakonodaja po po načrtih na plenarno sejo DZ romala v začetku marca, če bi bilo treba, pa bi bilo lahko tretje branje tudi prestavljeno, je pojasnil.
ESS o reformi trga dela zlasti inventura dosedanjih pogajanj
Socialni partnerji od današnje seje ESS, na kateri obravnavajo reformo trga dela, pričakujejo zlasti inventuro o tem, kaj so doslej prinesla pogajanja in kako naj le ta potekajo naprej. Na vladni strani verjamejo, da so pripravili ustrezen kompromisni predlog, delodajalci si želijo bolj radikalnih sprememb, sindikati pa predvsem zaščite delavca.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) v Ljubljani poudaril, da je današnji cilj predstaviti iztržke dosedanjega pogajalskega procesa in konkretne učinke predlagane reforme. S spremembami želijo seznaniti tudi širšo javnost. Poleg tega nameravajo zabeležiti ključna vprašanja, ki jih še imajo socialni partnerji. "Skratka, gre za neko vmesno bilanco pogajalskega procesa," je pojasnil.
Od tokratne seje sicer pričakuje tudi zeleno luč, ki bi jim omogočila, da v DZ posredujejo usklajena dopolnila k predlogoma zakona o delovnih razmerjih (ZDR) in novele zakona o urejanju trga dela.
Kot je spomnil, morajo dopolnila vložiti do sredine prihodnjega tedna. Do seje matičnega parlamentarnega odbora, ki bo sredi februarja, se lahko nato rodijo še nova dopolnila, že sprejete amandmaje pa bo mogoče popraviti tudi do plenarne seje DZ, ki bo v prvemu tednu marca, je postopek opisal Vizjak. "Možnosti je torej še dovolj. Če je le volja," je poudaril.
Minister sicer verjame, da predlagane spremembe delovne zakonodaje kažejo na uravnoteženo rešitev, ki bo na eni strani krepila prožnost trga dela in opogumljala delodajalce k večjemu zaposlovanju, na drugi strani pa zmanjševala segmentacijo na trgu dela in odpravila nekatere druge deviacije.
Tudi njega pa, tako kot druge predstavnike delodajalcev in sindikatov, skrbi politična kriza. A glede na to, da se večina političnih strank strinja, da je reforma trga dela potrebna, ne pričakuje večjih političnih nasprotovanj.
Ob tem je napovedal, da bodo danes zakonske predloge poslali vsem poslanskim skupinam in da so pripravljeni z vsako od njih predlagane spremembe tudi prediskutirati. "Tako kot pri pokojninski reformi si tudi tu želimo doseči čim večji konsenz ne le med socialnimi partnerji, temveč tudi med političnimi strankami," je zatrdil.
Da naj bi danes zgolj naredili inventuro, "kje smo, kaj smo dosegli doslej na pogajanji in kako naprej", pričakuje tudi izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Čerin.
Na vprašanje, kakšna je njihova ocena trenutno predlaganih sprememb, je odgovorila, da to, kar so dosegli doslej, ne predstavlja reforme in da ni mogoče govoriti o nekih radikalnih spremembah, ki bi izboljšale poslovno klimo v državi. Ob tem je priznala, da predlog vendarle prinaša nekaj rešitev, nekatere na bolje, nekatere pa v smer, za katero upa, da se bo še spremenila.
Tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije Igor Antauer je menil, da pogajanja doslej še niso prinesla pravih rešitev. Ob tem se boji, da tudi poslanci v DZ glede na politično krizo ne bodo sprejemali odločitev v korist bolj konkurenčnega gospodarstva.
"Okoli te seje ni potrebno imeti velikih pričakovanj. To niso pogajanja. Ključne stvari se zgodijo na pogajanjih. To je le faza, v kateri se ESS seznani z dosedanjim potekom pogajanj. Razen neke retorike se zagotovo ne bo zgodilo nič posebnega," pa je pred zasedanjem socialnih partnerjev ocenil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.
Od reforme pričakuje, da bo v prvi vrsti ščitila tiste, ki so v tem trenutku zaščite najbolj potrebni, to je delavce. Med njimi je posebej izpostavil "zaposlene" v negotovih oblikah dela. Kot je poudaril, imajo politiki tako možnost, da zaščitijo delo in ne kapitala ter spodbudijo delodajalce k zaposlovanju za nedoločen čas.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj je medtem opozoril na poseben položaj javnih uslužbencev. Kot je dejal, se ne ve, kaj bo z njihovimi delovnimi mesti, saj so glede na napovedano zmanjšanje mase plač v javnem sektorju mogoča odpuščanja.
V luči možnih masovnih odpuščanj javnih uslužbencev je zagrozil, da ne bodo pristali na slabšanje pogojev odpuščanja, povezanih z odpravninami, odpovednimi roki in nekaterimi drugimi spremembami, ki jih predvideva predlog ZDR.
