Maja Dimitrovski je pojasnila, da so se na komisiji dogovorili, da bo preiskava razdeljena na dva dela. V okviru prvega bodo razpravljali o možnosti sprememb zakonodaje, ki bi preprečila delovanje ekstremističnih skupin in vzpostavila nadzor nad njimi. Pozneje pa bo komisija ugotavljala morebitno vpletenost funkcionarjev političnih strank v lanskih protestih v Mariboru in Ljubljani.
V prvi vrsti se bo torej komisija do pojma ekstremizma opredelila. V slovenskem pravnem redu namreč ni členov, ki bi se eksplicitno nanašali na zaščito pred ekstremizmom, radikalizmom ali ksenofobijo, je poudarila predsednica. Prav tako veljavna zakonodaja ne omogoča nadzora nad delovanjem ekstremističnih skupin, kar potrjuje tudi strokovna javnost. Ščiti namreč le pred razlikovanjem, ko gre za človekove pravice in temeljne svoboščine ter zagotavlja načelo enakosti pred zakonom, je pojasnila Maja Dimitrovski.
Glede sprememb zakonodaje se bo tako preiskava osredotočila na primerljivo zakonodajo v državah članicah EU, ki urejajo oziroma prepovedujejo pojav in delovanje ekstremističnih skupin, je dejala. Maja Dimitrovski pričakuje, da bo komisija v relativno kratkem času oblikovala ustrezna vodila za oblikovanje rešitev za zagotavljanje varnosti pred delovanjem skrajnih skupin, pri čemer bodo za pomoč zaprosili tudi vlado.
Maja Dimitrovski je še zagotovila, da bo komisija obravnavala vse vrste ekstremizmov, saj so vse stranke oz. člani komisije tudi danes soglašali, da je treba do teh pojavov gojiti nično stopnjo tolerance.
Član komisije Dragutin Mate (SDS) je po današnji seji ocenil, da je razprava potekala konstruktivno. Potrdil je, da je področje ekstremizma v slovenski zakonodaji "relativno slabo urejeno" in med drugim opozoril, da policija nima pooblastil, da bi lahko skrajne skupine zakonito spremljali že tedaj, ko se na svoja nasilna dejanja pripravljajo. Pomembno je torej, da organi pregona dobijo vzvode za preventivno delovanje na tem področju, je dejal Mate.
Glede zakonodaje, ki bi prepovedala delovanje ekstremističnih skupin, je izpostavil primer Nemčije. Tam ureditev določa prepoved ekstremističnih skupin pod določenimi pogoji, ko se denimo zaznajo določena skrajna dejanja ali ko se skupina javno deklarira za skrajno. To bi bil po oceni Mateja racionalen pristop k preventivnemu delovanju države na tem področju.
