Zaradi obsežne in zmedene davčne politike v Sloveniji z vsakokratnimi dopolnitvami in spremembami skorajda ni prehoda v novo leto, ko ne bi slovenskih davčnih zavezancev čakale novosti. Tudi letošnje leto ni nikakršna izjema, in čeprav je bilo daleč največ pozornosti namenjene novemu davku na nepremičnine, to še zdaleč ni edina sprememba na davčnem področju, ki se tako fizičnim kot pravnim osebam obeta v letu 2014.
Odločbe o davku na nepremičnine maja
Zakon o davku na nepremičnine je začel veljati s 1. januarjem, lastniki nepremičnin pa bodo odločbe davčne uprave o odmeri davka na nepremičnine prejeli do konca maja. Davek bo mogoče poravnati v več obrokih, prvega predvidoma avgusta, število obrokov pa bo odvisno od višine odmerjenega davka. Podatke o nepremičninah, posplošeni tržni vrednosti nepremičnin in izračunani višini davka bodo lastniki nepremičnin predvidoma prejeli do februarja, podatke o nepremičninah, ki so zapisani v evidencah geodetske uprave, pa lahko lastniki spreminjajo še do marca. Prvi april namreč velja za presečni datum in takratno »stanje« bo posredovano davčni upravi za obračun davka.
Pripombe k vrednotenju geodetska uprava praviloma upošteva le pri oblikovanju modelov vrednotenja. Glede odmere davka bo mogoča pritožba v skladu z zakonom o davčnem postopku, pri čemer pritožba ne zadrži izvršitve. Če se bo pritožba zoper odločbo davčne uprave nanašala tudi na podatke o nepremičninah, bo ta posredovana geodetski upravi, a ta bo podatke spremenila le, če bodo za to izpolnjeni pogoji. Za letošnje leto naj bi podatke o vrednostih nepremičnin spreminjali le v okviru pritožb na odločbo o odmeri davka, v prihodnjih letih pa tudi v primeru posebnih okoliščin, ki bi lahko vplivale na vrednost nepremičnin.
Z uvedbo davka na nepremičnine želi država pobrati okoli 400 milijonov evrov, polovica naj bi šla državi, polovica pa občinam. Koliko se bo dejansko nateklo v proračune, ni znano, saj so lastniki nepremičnin zadnje dni minulega leta pospešeno spreminjali podatke o stalnem prebivališču. Za rezidenčne nepremičnine velja namreč 0,15-odstotna davčna stopnja, za nerezidenčne pa 0,5-odstotna. Naj omenimo, da je zakon o nepremičninah v presoji na ustavnem sodišču.
Pri dohodnini odprava usklajevanja in olajšave za dnevne migrante
Davek na nepremičnine je le eno od »novih« davčnih pravil, ki jih je vlada izbrala za polnjenje proračunske luknje. Spreminjajo se namreč tudi pravila pri obračunavanju dohodnine. Dohodninska lestvica in olajšave se po novem z inflacijo ne bodo več usklajevale avtomatično, ampak bo usklajevanje obvezno zgolj v primeru, da letna inflacija preseže tri odstotke. Uskladitev bo v tem primeru predlagal minister za finance, višina uskladitvenega koeficienta pa bo določena z zakonom o izvrševanju proračuna. Za prihodnje leto uskladitev ni predvidena, zato bo v proračunu »ostalo« okoli 30 milijonov, ki bi jih sicer pobrala uskladitev z inflacijo. Kot smo poročali pred časom, bo zamrznitev usklajevanja dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo posamezniku s povprečno plačo (1513 evrov bruto) vzela približno 33 evrov, štiričlanski družini pa okoli 100 evrov.
Zneski za uvrstitev posameznika v določeno dohodninsko lestvico s 16-, 27- ali 41-odstotno obdavčitvijo ostajajo v letu 2014 enaki kot lani. Enaka ostaja tudi meja za najvišjo, 50-odstotno obdavčitev, postavljena pri 70.907 evrih neto letne davčne osnove. Nespremenjene ostajajo tudi višine olajšav, medtem ko se olajšava za zavezance po dopolnjenem 65. letu starosti, določena v višini 1421,35 evra, ukinja.
Ukinja se tudi posebna olajšava za delavce, ki se na delo dnevno vozijo v tujino, doslej določena v višini 7576,62 evra. Odpravo navedene olajšave, ki bo po izračunih prizadela okoli 5000 dnevnih migrantov, je zakonodajalcu naložilo ustavno sodišče, v proračun pa naj bi se na ta račun nateklo okoli štiri milijone evrov dodatnih sredstev.
Za »honorarce« nove dajatve, podjetjem ohranitev višje stopnje
Pokojninska reforma, sprejeta decembra 2012, je uvedbo določenih sprememb »prihranila« za začetek leta 2014. Spremembe se obetajo predvsem honorarnim delavcem, torej tistim, ki niso zaposleni ali samozaposleni in ki delajo na podlagi avtorskih in drugih pogodb, pri čemer so upokojenci in študentje izvzeti. Tisti, ki že plačujejo prispevke (na primer opravljajo honorarno delo ob rednem), bodo po novem plačevali prispevek v višini 8,85 odstotka od bruto plačila, tisti, ki niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa bodo plačevali 15,5-odstotni prispevek. Poleg tega zakon predvideva, da bo 8,85 odstotka od bruto zneska zanje plačal delodajalec, a je glede na nezavidljiv status honorarnih sodelavcev upravičeno pričakovati, da bodo številni delodajalci tudi ta strošek želeli prevaliti nanje. Da delodajalci tega dodatnega bremena ne bodo prenesli, je gospodarstvo sporočilo že pred časom.
Poleg navedenega bodo morali honorarni sodelavci s 1. februarjem plačati še višjo premijo za obvezno zdravstveno zavarovanje, saj se ta v skladu z intervencijskim zakonom o zdravstvu zvišuje s 14,17 na 22,7 evra. Honorarnim sodelavcem, ki sicer že plačujejo 25-odstotno akontacijo dohodnine, bi se lahko zaslužek po novem dejansko znižal za tretjino in ne zgolj 14 odstotkov, kot so izračunali na finančnem ministrstvu.
Gospodarstvo pa bo davek na dobiček tudi v letu 2014 plačevalo po višji, 17-odstotni stopnji. Čeprav bi se morala stopnja davka od dohodka pravnih oseb z letošnjim letom znižati na 16 odstotkov, ostaja ta zaradi slabega stanja javnih financ nespremenjena, kar velja tudi za sredi lanskega leta uvedeni višji stopnji davka na dodano vrednost. Ti tako ostajata pri 22 oziroma 9,5 odstotka.
