Koalicijske stranke so se z ministrom za finance Janezom Šušteršičem že večkrat usklajevale glede morebitnega dviga davka na dodano vrednost (DDV), a dogovora niso dosegle. S tem ukrepom bi v proračunsko blagajno prinesli okoli 70 milijonov evrov. Vodje koalicijskih strank in poslanskih skupin se bodo v četrtek predvidoma po seji vlade poskušali o tem dogovoriti in poiskati alternativo.

Koalicija preigrava različne predloge, med drugim je na mizi tudi možnost uvedbe t.i. kriznega davka. Gre za denimo en odstotek dodatnega davka pri dohodnini in bi veljal le za čas gospodarske krize. Državljane z višjimi prihodki bi tako krizni davek bolj obremenil, tiste z nižjimi pa manj, je danes pojasnil vodja poslancev SLS Mihael Prevc.

SLS nasprotuje zlasti dvigu DDV na tiskane medije in na storitve javne higiene. Po besedah Prevca obžalujejo, da se koalicija o tem ni uskladila, bojijo pa se, da bo pri sprejemanju tega zakona kar precej težav.

Poslanci SLS se sicer strinjajo s tem, da bi šel zakon v drugo obravnavo, v kateri bi ga popravili. Vendar če bodo razhajanja v koaliciji tako močna, da bi bilo treba zakon umakniti, bodo v SLS še razmislili, ali bodo podprli nadaljnjo obravnavo zakona ali ne.

Braniselj: Zakon bomo v prvi obravnavi podprli

Vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj je spomnil na cilj vlade za znižanje proračunskega primanjkljaja. Med drugim bi to dosegli tudi z zvišanjem DDV na nekatere postavke. V DL so kljub stališču ministra Šušteršiča, ki prihaja iz njihovih vrst, glede tega neenotni.

Kot je pojasnil Braniselj, bodo v prvi obravnavi zakon podprli. Končno odločitev pa bodo sprejeli glede na informacije, ki jih bodo še pridobili o tem, kaj bi dvig DDV pomenil za posamezne panoge. Pričakujejo tudi, da bo ministrstvo za finance predlagalo še kakšno alternativno možnost. Če je ne bo, se Braniselj boji, da bo dvig DDV vsaj na nekatere postavke nujen.

Vodja poslancev NSi Matej Tonin je spomnil, da stranka ob trenutnem predlogu nasprotuje zlasti višanju DDV na tiskane medije in na frizerske storitve. Če že morajo za krpanje proračunske blagajne poseči tudi z davki, je po njegovem mnenju najboljše, da v skladu s svojimi prihodki prispevajo vsi državljani. S tem je odgovoril tudi na vprašanje podpore kriznemu davku.

Tonin predvideva, da bodo v prvi obravnavi vsi koalicijski partnerji podali pripombe na zakon in ga do druge obravnave poskušali popraviti. Če zakona do druge obravnave ne bodo spremenili, pa ga NSi ne bo podprla.

Možnost uvedbe kriznega davka je sicer že omenil tudi prvak DeSUS Karl Erjavec.