Med udeleženci sobotne parade ponosa sta bili tudi tokrat Maja in Jerneja. Medtem ko se je povorka bližala cilju – odru na Kongresnem trgu – je Jerneja na deloma zaprti Slovenski cesti potiskala otroški voziček, v katerem je spal štirimesečni Jona. Maja ji je stala ob strani in z enim očesom spremljala dogajanje pod odejo, ki je njunega sina varovala pred sončnimi žarki. »Na Vena pazi moja teta, ker je zdaj čas za popoldansko spanje. Nočeva mu uničiti ritma zaradi parade,« je po sobotnem dogodku, na katerem se je okoli 500 ljudi spet uprlo diskriminaciji istospolno usmerjenih, pojasnila Jonova biološka mama Jerneja, sicer samostojna podjetnica. »Glede takih zadev je lažje, če se prilagodiš otroku,« je razmišljala njena partnerica, Venova biološka mama, ki je trenutno zaposlena v eni izmed ljubljanskih srednjih šol.
Po drugem rojstvu nove okoliščine in nove težave
Maja in Jerneja sta skupaj deset let. Marca 2008 sta registrirali istospolno partnersko skupnost, pred slabimi štirimi leti pa sta sporazumno dobili sina Vena. Napoved, da mora dobiti vsaj še brata ali sestro, se jima je s pomočjo darovalca uresničila pred štirimi meseci in tako je družina dobila novega člana. Brez Maje in Jerneje skupaj torej ne bi bilo ne Vena ne Jona. »Če je bil pogoj za prvega otroka moja diploma, je bil pogoj za drugega otroka Majin doktorat,« se je v soboto nasmehnila Jerneja. A nove okoliščine so mladi družini zaradi neurejene zakonodaje povzročile tudi nove težave. Ker obstajajo številni primeri, ko so pravice oseb odvisne od partnerskih in družinskih razmerij – to velja na kazenskem, davčnem, upravnem, obligacijskem in stanovanjskem področju – so namreč pri nas nekatere pravice in obveznosti še vedno nedostopne istospolnim parom: vključitev v obvezno zavarovanje po zakoncu, pravica do odsotnosti v primeru smrti partnerja, pravica do nadomestila za bolniško odsotnost v primeru bolezni partnerja, sklenitev najemne pogodbe v primeru smrti partnerja, manjša zaščita pri nekaterih drugih stanovanjskih vprašanjih, ker istospolni partnerji niso priznani kot ožji družinski člani...
Tudi uradno je postala druga Venova mama
»Razlika med obema rojstvoma je bila v tem, da sem bila pri Majinem porodu brezposelna, Maja pa je imela ob mojem službo. Zdaj na primer ne more vzeti bolniške niti za drugega otroka niti zame,« je pojasnila Jerneja, ki je Jona rodila s carskim rezom. »Zdravnico sem takrat vprašala, ali lahko vzamem bolniško. Preverila je, na ZZZS pa so ji sporočili, da po veljavnem zakonu o registrirani istospolni partnerski skupnosti to ni mogoče,« je nadaljevala Maja. Jerneja je ob tem malce povzdignila glas. »Zadeve je treba čim prej urediti celostno. Zavedati se moramo, da gre tudi za socialne pravice in da se zanje borijo tisti, ki nečesa nimajo. Po partnerju se na primer zavaruješ takrat, ko nimaš službe,« je poudarila Jerneja, ki je sicer danes tudi v uradnih evidencah navedena kot starš dveh otrok v lezbični družini, četudi je rodila samo enega izmed njiju. Pred porodom je namreč na ljubljanskem centru za socialno delo uspešno prestala dolgotrajen postopek enostranske posvojitve in tako tudi uradno postala druga Venova mama.
Po letu 2011 okoli deset posvojitev v mavričnih družinah
Posvojitve otrok istospolnih partnerjev so kljub različnim strahovom pred lanskim referendumom o družinskem zakoniku že slovenska realnost. Centri za socialno delo so v zadnjih dveh letih pozitivno zaključili okoli deset tovrstnih postopkov. »Ker se zaradi družinskega zakonika in kampanje o tej problematiki več govori, je zato na centrih tudi več strokovnega znanja,« je prepričana Maja. Prelomno odločbo je sicer 16. julija 2011 izdalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ko je po pritožbi na odločitev pristojnega centra za socialno delo kot drugostopenjski organ ženski v lezbični zvezi odobrilo posvojitev otroka partnerice. Po takratnem mnenju ministrstva zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v 135. členu pri možnosti dostopa do enostranske posvojitve namreč ne loči oseb glede na njihov partnerski status, saj ne zahteva obstoja niti zakonske zveze, niti zunajzakonske skupnosti, niti kakršnekoli druge partnerske skupnosti, ampak lahko otroka posvoji vsakdo kot posameznik, če se izkaže, da je to skladno s preostalimi posvojitvenimi pogoji in v največjo otrokovo korist. »Dopustnost enostranske posvojitve v istospolnih družinah, pri kateri eden od partnerjev posvoji biološkega otroka drugega partnerja, je izrecno potrdilo tudi vrhovno sodišče v svojem sklepu iz leta 2010 o priznanju tuje sodne odločbe o posvojitvi,« so pred leti še poudarili na ministrstvu.
V podobnem postopku je zdaj tudi Maja. »Trenutno smo tri- in štiričlanska družina v enem, v otrokovem interesu pa je, da ima dva starša,« je v soboto poudarila Jerneja. Medtem ko ima skoraj štiriletni Veno v posebnem potrdilu izpiska iz matičnega registra že navedena oba starša, ima Jona po izpisku iz matičnega registra za zdaj samo mamo.