Poslanci bodo ponovno morali odločati o zvišanju sodnih taks

Državni svetniki so današnje glasovanje predlagali, ker menijo, da je dvig taks namenjen zgolj polnjenju proračuna, hkrati pa ljudem omejuje pravico do sodnega varstva.

Prvopodpisanemu pod zahtevo za ponovno odločanje državnega zbora, državnemu svetniku Branku Šumenjaku, se zdi neprimerno, da se vlada loteva urejanja razmer v sodstvu in zmanjšanja pripada zadev z dvigovanjem sodnih taks v času, »ki je precej razburkan, finančno, politično in tudi sodno«. Dvig sodnih taks se mu zdi neutemeljen.

Pličanič: pravica do sodnega varstva ni ogrožena

Vprašal se je, ali ni bil namen sprejemanja novele po nujnem postopku tik pred parlamentarnimi in sodnimi počitnicami ta, da gre zakon skozi postopek čim hitreje in čim lažje. Zanj je pomembno vprašanje, kaj bo dvig sodnih taks in določanje nekaterih novih pomenilo za načelo uveljavljanja sodnega varstva. Po njegovem bo namreč to načelo zaradi nezmožnosti državljanov za izplačilo taks kršeno. Dvig taks bo po njegovem vplival tudi na poslovanje poslovnih in gospodarskih subjektov.

Minister za pravosodje Senko Pličanič pa je svetnikom danes pojasnil, da pravica do sodnega varstva ni ogrožena. Spomnil je na določilo zakona, ki predvideva, da se premoženjsko šibkejšim strankam olajšuje uveljavljanje oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks.

Kot je povedal, je sodstvo predlagalo povprečno 50-odstotno povišanje sodnih taks, vendar se takse v povprečju zvišujejo za deset odstotkov.

Povečanje proračunskih prihodkov

Minister je priznal sicer, da je osnovni razlog dviga taks povečanje proračunskih prihodkov, saj je del veljavnega proračuna. Ta proračun pa je pripravila vlada Janeza Janše in takrat, ko se je proračun sprejel, državni svet ni imel problema s tem, je dejal. Pri rebalansu proračuna pa je moral vsak minister za svoje področje pogledati, kje se lahko zagotovi še kakšen proračunski vir, in ugotovilo se je, da to zvišanje še ni realizirano, je pojasnil Pličanič.

Zato je državne svetnike pozval, naj veta ne izglasujejo, saj gre za proračunske prihodke, ki jih nujno potrebujemo. Če ne bi bili v razmerah, v kakršnih smo, zvišanja namreč ne bi predlagali, je dejal. Če pa se bo zgodilo, da novela ne bo potrjena, bo treba sredstva najti nekje drugje, je še dodal minister.

Odložilni veto na zakon o davku od srečk

Državni svet je na današnji izredni seji s 26 glasovi za in nobenim proti izglasoval odložilni veto na zakon o davku od srečk. Ta zagotavlja del dodatnih proračunskih prihodkov v okviru rebalansa letošnjega proračuna, svetniki pa menijo, da je škodljiv za nekatere organizacije.

Odložilni veto na zakon o davku od srečk je predlagala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Alojzom Kovšco, ki je ocenila, da je zakon škodljiv za slovenske invalidske, humanitarne in športne organizacije, ki se financirajo od prihodkov od klasičnih iger na srečo.

Čufer: Ne gre za davek od srečt, ampak za davek na srečo

Kot so menili, bi se lahko uvedba davka zaradi predvidljivega padca prodaje srečk in zaradi odpiranja možnosti tako nelegalne kot tudi legalne ponudbe tujih, predvsem internetnih prirediteljev iger, ki bodo zaradi manjše davčne obremenjenosti bolj konkurenčni od domačih prirediteljev, dolgoročno izkazala kot fiskalno kontraproduktivna.

Minister za finance Uroš Čufer je poudaril, da pri obravnavanem zakonu ne gre za davek od srečk, temveč davek na srečo. »In kaj drugega je bolj primerno obdavčiti kot to? Kdor ima srečo, si lahko privošči plačati davek,« je menil.

Kot je opozoril, se prihodki z naslova prirejevalcev klasičnih iger na srečo, torej teh, ki jih davek zadeva, v zadnjih letih zvišujejo, in sicer ne v majhnem, temveč »kar« v velikem obsegu. Ljudje po njegovih besedah v času krize in negotovosti iščejo srečo in se zatekajo tudi v ta del.

Poskus omejevanja zasvojenosti

Uvedba davka od srečk v tej luči ne bi predstavljala le novega vira prihodkov za državni proračun, temveč tudi poskus omejevanja zasvojenosti, je dejal minister.

Kovšca se je strinjal, da se igranje v krizi krepi, pri tem pa izpostavil, da se povečuje tudi revščina, ki jo pomagajo reševati prav humanitarne organizacije, ki se financirajo od prihodkov od klasičnih iger na srečo. Proračun bi se z zakonom kratkoročno napolnil, te organizacije pa bi ostale brez dela sredstev, saj bi se ta prekanalizirala k bolj konkurenčnim prirejevalcem iger na srečo, je bil kritičen.

Zasvojenost ni vezana na kupovanje srečk

V tej luči svetnik pri zakonu pogreša analize in natančne izračune posledic ter mednarodne primerjave o učinkih. Po njegovih besedah se zastavlja tudi vprašanje, kdo in na kakšen način bo saniral posledice podrtega sistema in s tem financiranje organizacij.

Kot je še ocenil, bi prej veljalo to dejavnost obdavčiti na izhodu, pri čemer je omenil davek od dohodka pravnih oseb in višjo stopnjo obdavčitve samih dobitkov.

Svetnica Darija Kuzmanič Korva je ocenila, da bi morala biti sredstva, zbrana z davkom, če bi z njimi res želeli preprečevati zasvojenost, namenjena prav preprečevanju zasvojenosti, ne pa polnjenju proračuna. Tudi sicer zasvojenost ni vezana na kupovanje srečk, temveč drugačne igre, kot so tiste v igralnih salonih, je zatrdila.

Vlade se polnjenja proračuna lotevajo po liniji najmanjšega odpora

Za veto se je zavzel tudi svetnik Stojan Binder. Kot je povedal, se vse vlade polnjenja proračuna lotevajo po liniji najmanjšega odpora z zviševanjem davkov, namesto da bi se končno spopadle s sivo ekonomijo, ki da predstavlja okoli 25 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Državni zbor bo moral o zakonu o davku od srečk, ki ga je sprejel v petek, zdaj odločati znova, tokrat pa bo morala za potrditev glasovati absolutna večina vseh poslancev.