Od letos lahko javna dela opravljajo le dolgotrajno brezposelni, torej tisti, ki so na Zavodu RS za zaposlovanje neprekinjeno prijavljeni že več kot leto dni. »Med 124.000 registriranimi brezposelnimi v Sloveniji je dolgotrajno brezposelnih skoraj polovica, zato smo morali sprejeti ukrepe, da se hitreje vključijo na trg dela. Dolgotrajna brezposelnost namreč zelo negativno vpliva na ohranjanje delovnih zmožnosti in socialno vključenost,« pojasnjujejo odločitev o omejitvi pogojev za javna dela na ministrstvu za delo. Če ta novost prinaša več možnosti za javna dela dolgotrajno brezposelnim, po drugi strani zapira vrata vsem drugim, ki so doslej izpolnjevali pogoje. Teh je bilo med udeleženci javnih del lani več kot 60 odstotkov.
Med dolgotrajno brezposelnimi imajo letos prednost tisti, ki prejemajo denarno nadomestilo za brezposelnost (teh je bilo med udeleženci javnih del lani 37 odstotkov). Doslej jim je med opravljanjem javnega dela pravica do denarnega nadomestila (ob prejeti plači) mirovala in so jo lahko v celoti izkoristili po koncu javnega dela. Po novem bo pravica do nadomestila mirovala le za polovico časa vključitve. Ministrstvo za delo napoveduje, da bo prihranek pri denarnih nadomestilih v višini 2,5 milijona evrov preusmerilo v druge aktivne oblike pomoči brezposelnim.
Dolgotrajno brezposelni invalidi, Romi, moški, starejši od 58 let, ženske, starejše od 55 let, ter tisti, ki opravljajo javno delo osebne asistence, lahko že od lani javna dela opravljajo tudi dlje kot eno leto. Po šestih mesecih od zadnje vključitve se lahko znova vrnejo na javno delo (a le k istemu izvajalcu) in delajo še nadaljnje leto dni.
Do javnih del je težko priti
Javna dela so zanimiva tako za iskalce zaposlitve, ki dobijo vsaj začasno službo in redno plačo, kakor tudi za izvajalce javnih del, ki jim zavod sofinancira večji del sredstev za izplačila. Žal interes bistveno presega finančne zmožnosti države, tako da se na tak način lahko izogne brezposelnosti le nekaj tisoč ljudi na leto – v zadnjih šestih letih v povprečju 4000.
Kako težko je priti zraven, nam je zaupala arhitektka, ki ni želela biti imenovana. »Pred dvema letoma sem se po nasvetu svetovalke prijavila na razpis, in sicer za prosto mesto v arhitekturnem muzeju. Napisala sem prošnjo in odšla na razgovor, kjer pa sem videla, da gre skoraj za misijo nemogoče. Čeprav je bilo delo le za dva meseca, se je zanj potegovalo kar 35 ljudi. Seveda nisem bila izbrana,« je dejala arhitektka, ki meni, da je razpisov premalo, prav tako o njih ni dovolj informacij.
Štefka, ki smo jo našli na enem izmed spletnih forumov, je delo sicer dobila, a kot pravi, le zato, ker je bila »sitna«. Moti jo, da svetovalke na zavodu »pričakujejo, naj si brezposelni kar sami najdejo delodajalca za javna dela«. »Očitno se nekaterim svojega dela ne da opraviti,« je ogorčena. Do zavoda je kritičen tudi 50-letni inženir gradbeništva, ki je brezposeln že štiri leta. »Svetovalka mi je pred poletjem omenila možnost dela športnega vaditelja ali v knjižnici, in obljubila, da se bova o tem zmenila po poletju. Žal do tega ni prišlo, ker sem dobil novo svetovalko, to pa je pred kratkim zamenjala spet tretja, na javna dela pa so vse tri pozabile,« pravi.
Sicer pa ima velika večina tistih, ki so se vendarle prebili skozi sito, z javnimi deli dobre izkušnje. Mnoge še zlasti veseli, da se v tej obliki dela lahko zaposliš tudi brez izkušenj, ki so drugod eden glavnih pogojev. Številni se kasneje redno zaposlijo – po podatkih zavoda se jih je med tistimi, ki so javna dela opravljali od leta 2008, v povprečju po zaključku del zaposlila četrtina.
Dobre izkušnje imajo tudi delodajalci. »S temi delavci smo na splošno zelo zadovoljni. Včasih se sicer najde kdo, ki ni ravno pri volji za delo, a to so zelo redke izjeme,« pravi direktor Doma upokojencev Vrhnika Štefan Kociper.
Do javnega dela vsak sedmi dolgotrajno brezposelni
Po večletnem zniževanju sredstev za javna dela bo država letos zanje namenila 43,1 milijona evrov oziroma dobrih 12 milijonov evrov več kot lani, in največ doslej. Vanje naj bi bilo letos vključenih do 9000 brezposelnih (lani 5539), kar pomeni, da bi delo dobil vsak sedmi od približno 60.000 dolgotrajno brezposelnih. Podatka o tem, koliko oseb se za javna dela prijavi, na zavodu ne beležijo, vendar pa priznavajo, da je oseb, ki bi se želele vključiti v javna dela, bistveno več, kot pa je možnosti za njihovo vključitev.
Za letošnje javno povabilo, ki je bilo objavljeno novembra lani, je zavod razdelil že več kot 90 odstotkov sredstev, zato ga bodo, kot pravijo na zavodu, kmalu zaprli, saj menijo, da nanj ne bo več prispelo dosti ponudb. Poleg tega opažajo, da se je zanimanje delodajalcev zaradi pomanjkanja sredstev bistveno zmanjšalo.
Zavod za zaposlovanje zagotavlja večji del plače, stroške prehrane in prevoza ter stroške zdravniškega pregleda, naročnik (večinoma občine) oziroma izvajalec pa preostali del plače, regres in dodatke (za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu, delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden). Delež zavoda pri plači je odvisen od stopnje brezposelnosti v posamezni občini; v občinah, kjer je brezposelnost višja od 15,5 odstotka, denimo v Mariboru, znaša 85 odstotkov plače, tam, kjer je brezposelnost nižja od 9 odstotkov, na primer v Škofji Loki, pa 55 odstotkov plače. Največ, kar 95 odstotkov stroškov za plače, zavod nameni izvajalcem, ki v program vključijo samo invalide.
Za javna dela se lahko prijavijo le neprofitni delodajalci na področjih socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, varstva narave, komunale, kmetijstva in drugih sorodnih področjih, po novem pa tudi socialnega podjetništva. Vključevanje profitnih podjetij v javna dela bi po oceni zavoda za zaposlovanje pomenilo nevarnost za spodbujanje nelojalne konkurence, ob tem pa poudarjajo, da se lahko profitne organizacije prijavljajo za druge subvencije v okviru aktivne politike zaposlovanja.
V lanskem letu je bilo največ javnih del na območju Maribora in Murske Sobote, enako pa bo glede na stopnje brezposelnosti tudi letos.
