Država ima po podatkih geodetske uprave v lasti 578.185 različnih vrst nepremičnin v skupni vrednosti skoraj 14,7 milijarde evrov, ki jih upravlja več kot 300 javnih inštitucij. Ker prav njim osnutek zakona o davku na nepremičnine nalaga plačevanje nove dajatve, bi lahko ta pomembno oklestila sredstva za njihovo delovanje. Medtem ko z javnofinančnimi rezi vlada že tako znižuje proračune večine porabnikov javnega denarja, nepremičninski davek predstavlja nov mehanizem, kako nekaterim inštitucijam odzveti še dodaten del sredstev in jih vrniti v državno blagajno.
Za kakšno vsoto gre, vlada nima niti približne ocene. »Za obdelavo podatkov v taki obliki, kot jo predvideva predlog zakona, je potrebna posebna obdelava in prilagojena programska oprema tako na strani geodetske uprave, ki vodi podatke o nepremičninah, kot na strani davčne uprave, ki odmeri (izračuna) davek za posamezno nepremičnino. Taka obdelava je zahtevna in je zanjo poleg potrebne opreme potreben daljši čas izvedbe (več kot mesec dni dela). Poleg tega v tem trenutku sploh še niso na razpolago vsi podatki, ki bi jih bilo treba upoštevati glede na predlog zakona,« so pojasnili na finančnem ministrstvu.
Skrivnostno število nepremičnin, ki so javno dobro
Vse državne nepremičnine sicer ne bodo obdavčene. Po osnovnem predlogu nepremičninskega davka ne bo treba plačati za varovalne gozdove in za nepremičnine, ki so javno dobro. V to kategorijo po pojasnilih predlagateljev zakona sodijo zemljišča in objekti, ki so namenjeni splošni rabi oziroma katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem. Gre za javno prometno, komunalno, energetsko in vodno infrastrukturo, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parke, zelenice, športne oziroma rekreacijske površine... Kot varovalni pa so opredeljeni gozdovi za varovanje zemljišč pred plazenjem in drugimi oblikami erozije, zaradi česar v njih ni dopustna gospodarska raba.
Čeprav nam na finančnem ministrstvu več od napotitve na omenjeno definicijo niso znali povedati, lahko sklepamo, da se nepremičninskega davka ni treba bati niti upraviteljem javnih šol, fakultet, zdravstvenih domov, bolnišnic, dijaških in študentskih domov, domov za starejše občane. Toda ali so kot javno dobro opredeljene tudi stavbe ministrstev, hišniška stanovanja v šolah, državna stanovanja, ki se oddajajo v najem javnim uslužbencem...? Na skladu kmetijskih zemljišč in gozdov so prepričani, da bo nepremičninski davek treba plačati tudi za množico kmetijskih zemljišč in gozdov v njihovem skrbništvu. Največ nepremičnin v državni lasti upravlja prav sklad (skoraj 300.000, vredne pa so skupno nekaj čez dve milijardi evrov), zato tam že napovedujejo, da bi nepremičninski davek v predlagani obliki znatno prizadel njihovo poslovanje.
Tudi država nima urejenih zemljiških podatkov
Ker niti državni organi in druge javne inštitucije ne izpolnjujejo svojih dolžnosti do nepremičninskih evidenc, pa bi se nekatere javne inštitucije obdavčitvi lahko celo izognile. Kajti po pojasnilih geodetske uprave nekaj več kot 149.000 državnih nepremičnin v zemljiškem katastru in katastru stavb nima vpisanega upravljalca. To pa pomeni, da bo davek zanje morala iz državnega proračuna v državni proračun preliti država kot lastnica, če do uvedbe davka evidence ne bodo dopolnjene z manjkajočimi podatki.
Prav tako so v evidencah kot upravitelji državnih nepremičnin še vedno vpisane tudi inštitucije, ki danes ne obstajajo več, recimo ministrstvo za okolje in prostor. »Ob reorganizaciji državne uprave, se pravi ob zmanjševanju števila oziroma združevanju ministrstev, ni bilo možno v celoti narediti avtomatskega prenosa s starih ministrstev na nova v primerih, ko se je prejšnje ministrstvo ali organ razdelil med dve novi ministrstvi,« so pojasnili na geodetski upravi. Ta je sicer ministrstva pozvala, naj ji v teh primerih posredujejo informacije o pravilnem upravljalcu nepremičnin, vendar vseh potrebnih podatkov še vedno niso prejeli.
