Konec lanskega leta je moralo ministrstvo za zunanje zadeve diplomatu Petru Golobu izplačati 222.000 evrov. Gre za več kot deset let staro zgodbo, ki sodi v čas, ko je bil zunanji minister Dimitrij Rupel, generalni sekretar MZZ pa Borut Trekman. Golob je kot vicekonzul v Zagrebu opozarjal na – po njegovem prepričanju – nezakonitosti v vizumskem poslovanju MZZ, zaradi česar je izgubil službo.
Leta 2007 je sodišče sklep zunanjega ministrstva o prenehanju delovnega razmerja pravnomočno razveljavilo, MZZ pa naložilo, da Golobu izplača razliko med plačo, ki jo je v vmesnem času prejemal pri drugem delodajalcu, in med plačo, ki bi jo dobival na ministrstvu, ter zakonske zamudne obresti. MZZ je kot Golobovo plačo na ministrstvu štelo tisto, ki bi jo prejemal na delovnem mestu v Sloveniji, diplomat pa je vztrajal pri plači, ki bi mu pripadala v tujini. Tako je Golob predlagal izvršbo, ki jo je sodišče po dveh letih dovolilo, in sicer v višini 118.000 evrov, kar je skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi zneslo 222 tisočakov. Če k temu prištejemo izplačilo v še enem sporu, je moralo MZZ Golobu izplačati skupno kar 267 tisočakov. »Ministrstvo sem večkrat opozarjal, naj pravnomočno sodbo prostovoljno izpolni, saj bodo sicer nastale zamudne obresti, a tega ni storilo,« nam je dejal Golob.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki je do zdaj izgubilo dva delovnopravna spora, je moralo lani nekdanjemu direktorju direktorata za ceste Davidu Polutniku na podlagi sodbe delovnega sodišča izplačati nekaj več kot 35.000 evrov. Polutnik se je za tožbo odločil po ukinjanju direktoratov na nekdanjem prometnem ministrstvu v času druge vlade Janeza Janše, ko je bil razrešen s položaja direktorja, saj mu ministrstvo, ki ga je tedaj vodil Zvonko Černač, ni izplačalo zakonsko določene odpravnine.
»Pogodba je bila povsem jasna, kaj mi v tem primeru pripada, vendar je Černač vztrajal pri svojem. Tudi potem ko je vladna komisija za pritožbe iz delovnega razmerja odločila v moj prid, ni želel izplačati odpravnine,« nam je pojasnil Polutnik.
Dobljena tožba zaradi Černačeve samovolje
Zaradi Černačevega samovoljnega kadrovanja se je po tem, ko ministrstvo na zahtevo za plačilo odpravnine po več poskusih ni reagiralo, za tožbo odločila tudi leta 2012 razrešena direktorica direktorata za železnice Nina Mauhler, vendar na razsodbo še čaka. Po njenem mnenju jo je Černač tedaj prerazporedil na novo delovno mesto samo z namenom, da bi se izognil plačilu odpravnine. »Zakaj odpravnina v mojem primeru ni bila izplačana, v vseh podobnih primerih pa je bila, tudi po ustnem zaprosilu kadrovska služba ministrstva ni znala pojasniti. Je pa Polutnikov primer pokazal, da je Černač s svojim ravnanjem oškodoval državni proračun. Povzročil je nepotrebne sodne stroške in plačilo obresti,« opozarja Mauhlerjeva. Tudi njeni pritožbi je komisija za pritožbe iz delovnega razmerja ugodila in sklep o prerazporeditvi na drugo delovno mesto odpravila.
Izplačilo Golobu najvišje v zadnjih desetih letih
Po podatkih, ki smo jih uspeli pridobiti na ministrstvih, je bilo izplačilo Golobu daleč najvišje od vseh, ki so jih morala v zadnjih desetih letih izplačati javnim uslužbencem zaradi izgubljenih delovnopravnih sporov. MZZ je sicer v tem obdobju izgubilo še en (od skupaj sedmih) spor zaradi prenehanja delovnega razmerja – v tem primeru je moralo uslužbenki zaradi neizplačanih plač poravnati slabih 18.000 evrov odškodnine. Zaradi premestitev, ocen dela, izplačil nadur... pa je bilo MZZ pred sodiščem udeleženo v 19 sporih.
Gospodarsko ministrstvo je izgubilo v enem sporu, izplačila javnemu uslužbencu skupaj s pravdnimi stroški pa so znašala dobrih 76.000, od tega zamudne obresti dobrih 38.000. Ministrstvo za kulturo je v zadnjem desetletju izgubilo dva delovnopravna spora. V enem primeru je moralo uslužbencu izplačati plače za slabo leto dni skupaj z zamudnimi obrestmi in stroški sodnega postopka, kar je zneslo skupaj slabih 31.000 evrov, v drugem pa je moralo zaradi nematerialne škode poravnati dobrih 12 tisočakov. Nekaj sto evrov več je moralo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi uslužbencu izplačati ministrstvo za pravosodje. Dva delovnopravna spora je zgubilo ministrstvo za izobraževanje – enega zaradi izredne odpovedi delovnega razmerja, enega pa zaradi razlike v plači – skupaj pa sta davkoplačevalce stala blizu sedem tisoč evrov. Ministrstvo za notranje zadeve je izplačalo eno odškodnino v višini dobrih 4800 evrov.
Politiki naj za svoje igračkanje z državo odgovarjajo
V nobenem od omenjenih primerov pa ministrstva niso sprožila postopkov, da bi škodo poravnali njeni povzročitelji in je torej šel denar za izgubljene tožbe iz žepa davkoplačevalcev. Je pa MZZ po naših informacijah regresni zahtevek vložilo proti trem diplomatom, ki naj bi zapravljali proračunski denar za zasebne namene, in sicer proti nekdanjim veleposlanikom Petru Rebercu, Boštjanu Kovačiču in Miranu Čupkoviču Skenderju, vendar postopki še niso končani.
Nekdanji generalni sekretar vlade, zdaj pa odvetnik Mirko Bandelj kot razlog za to, da država ne sproža postopkov proti povzročiteljem škode, vidi predvsem v pomanjkanju državotvornosti oziroma zavedanja, da je državna uprava servis državljanov in da moraš tudi pri tem servisu prevzeti odgovornost. »Če nekdo v imenu izvrševanja funkcij države nekomu povzroči škodo, mora za to odgovarjati. Oškodovanec mora imeti ustrezno jamstvo, da od države zahteva povračilo škode, hkrati pa bi morala država sankcionirati tiste, ki so napako zagrešili. Še zlasti, če je ugotovljena huda malomarnost, da ne rečem naklep,« pravi Bandelj.
Je pa problem po njegovem prepričanju mnogo širši in se začne pri neodgovornem sprejemanju predpisov. Za nepravilnosti, ki jih politiki zavestno vgradijo v predpise, kot sta bila na primer zakonodaja v primeru izbrisanih ali nepremičninski zakon, ni (bil) nihče sankcioniran. »Borut Pahor je kot premier blefiral, da rešuje problem visoke nagrade nekdanjega prvega moža NLB Marjana Kramarja, čeprav so vsi vedeli, da je zakon neustaven in da ničesar ne rešuje.« Po Bandljevem mnenju bi torej morala zakonodaja omogočiti, da politiki za svoje igračkanje z državo ne odgovarjajo le politično, temveč tudi materialno.
Podobno v svojem poročilu za leto 2012 izpostavlja tudi državno pravobranilstvu, ki je med glavnimi razlogi za velik pripad zadev na delovnopravnem področju navedlo prehitro spreminjajočo, neustrezno, nepregledno, nenatančno in dvoumno normativno ureditev.
