V Velenju je v teh dneh sila živahno, saj ljudje hitijo s spomladanskimi opravili na svojih vrtičkih, ki jih je v celotni občini že čez 320. Že leta 2009 je občina v krajevni skupnosti Gorica uredila in oddala v najem 81 vrtičkov. »Najemniki imajo na voljo tudi objekt za hrambo orodja, tam je tudi zbiralnik meteorne vode za zalivanje. Celotno območje je ograjeno, urejeno je parkirišče, poskrbljeno je za odvoz smeti, še letos bomo poskrbeli tudi za vodovod, elektriko in uredili sanitarije,« našteva Maša Kočevar iz Mestne občine Velenje. V Velenju je povpraševanje po vrtičkih veliko, zato so dodatnih 180 začeli urejati ob železnici in bodo najemnikom na voljo še letos. Čez 200 jih je tudi v Stari vasi in na Lipi, kjer pa so ljudi lani pozvali, da z njih odstranijo razne objekte, ki so kazili okolico. »Večino časa preživim tu in si pridelam vse, od krompirja do jagod,« nam je dejala Milica Trabanić, ki smo jo zmotili pri delu. »V preteklosti so sicer tu in tam pridelki z vrta tudi izginili, a zdaj teh težav skoraj ni več,« je še dodala.
Tudi Peter Kuzman, oskrbnik vrtičkov na Golovcu v Celju in tudi sam najemnik enega od njih, nam je dejal, da je bilo v preteklosti več težav s krajo pridelkov kot danes. Nasprotno, zdaj se najemniki med seboj pogosto družijo in prirejajo celo piknike. »Občina Celje ima trenutno z vrtičkarji sklenjenih le okoli 20 zakupnih pogodb, saj prostora ni, za okoli 100 kvadratnih metrov velik vrt pa je treba odšteti 45,41 evra na leto,« nam pove Alja Tihle Hren. Največ, in sicer 75, pa se jih nahaja prav na Golovcu, ki sodi v mestno četrt Gaberje. »Vsi so ograjeni, veliki 75 kvadratnih metrov, letno pa najem stane 20 evrov,« nam je povedal Radovan Božič in dodal, »povpraševanje je izjemno, vsak dan nas kličejo ljudje iz drugih krajevnih skupnosti. Je pa težko priti zraven, saj ga tisti, ki enkrat pridobijo vrtiček in podpišejo pogodbo, ne izpustijo več iz rok. In gre iz roda v rod.«
Urejeni vrtički so ogledalo mesta
Veliko priložnostnih vrtičkarjev imajo tudi v Slovenj Gradcu, kjer so pred kratkim sprejeli občinski odlok, ki natančno določa pogoje najema in videz vrtov. Arhitekt Boštjan Temniker pravi, da so pri njih vrtički razpršeni na kar šestih hektarih in osmih lokacijah po mestu, ljubiteljsko pa jih obdeluje okoli 250 gospodinjstev. In vse te bodo postopoma urbanizirali. Najprej tiste ob Celjski cesti, za katere bo že prihodnje leto treba plačati tudi najemnino. »Nekateri tudi presegajo običajne okvire, zato bo tudi najemnina zanje višja. A niso problem vrtovi, namenjeni pridelavi hrane, problem je, da so se na občinski zemlji razpasli tudi vikendaši. Razne lesene počitniške hišice, avtoprikolice in podobni neprimerni objekti, ki jih je največ na Ozarah, bodo morali proč,« razloži Temniker, ki se zaveda, da so urejeni vrtički tudi ogledalo mesta.
Zemljišče za vrtičke in to na več lokacijah oddaja v najem tudi Mestna občina Maribor (MOM). »Največja in urejena, ograjena in opremljena z vodo je lokacija v Morskem jarku. V tem kompleksu, ki je namenjen samo vrtičkarstvu, smo za zdaj oddali v najem 103 vrtove, a jih je na voljo še nekaj. V Stražunu, ob Obrežni ulici na Studencih, v Borovi vasi, ob Dravograjski ulici, tudi na Teznu in Pobrežju imajo evidentiranih še 109 vrtičkov, cena za najem kvadratnega metra pa letno stane 0,20 evrov,« pojasnjujejo. Je pa MOM sodelovala tudi pri projektu Urbane brazde v okviru programskega sklopa Evropske prestolnice kulture. »Skupnostni urbani ekovrt v Borovi vasi se od ostalih območij namenjenih vrtičkarjem razlikuje po tem, da je občina en hektar tega območja za 10 let oddala v najem Društvu Urbani eko vrt, ki ga vodijo vrtičkarji sami in skrbijo za urejanje, vzdrževanje in uporabo celotnega območja.«
Vrtičke na različnih lokacijah imajo tudi v Kranju, a jih je manj kot pred leti. »Žal občina zanje nima primernih zemljišč, zato novih lokacij nimamo predvidenih zanje,« odgovarja Mendi Kokot. V Kranju so morali večino najemnih pogodb vrtičkarjem odpovedati, ker je občina zemljišča potrebovala za druge namene. V Novem mestu vrtičkarjem oddajajo v najem površine, za to namenjene z odlokom o občinskem prostorskem načrtu. »Z interesenti sklenemo petletne najemne pogodbe, ki jih je možno tudi podaljšati. Interes je, tudi zemljišč je dovolj, zato smo k sklepanju najemnih pogodb povabili tudi tiste, ki so že do sedaj imeli vrtiček na občinski parceli, a ga niso prijavili. Razlogi za to so različni. Nekaterim ni všeč cena, drugi se soočajo s krajami pridelkov,« odgovarjajo v Uradu za premoženjske zadeve in kmetijstvo na novomeški občini.
Zemljo ponujajo v najem tudi kmetje
V Kopru se občani, ki želijo obdelovati kakšen kos zemlje, večinoma obračajo na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. »Pripravljamo pa strokovne podlage za sprejem ustreznega odloka, ki bo določal površine, primerne za ureditev vrtov znotraj poselitvenega območja naše občine in bo definiral pogoje za najem le-teh,« pravijo na mestni občini Koper. Dodajajo, da so vse tri obalne občine že pred časom oblikovale posebno komisijo, ki se ukvarja s problematiko celostnega urejanja in oblikovanja obalnega prostora, med drugim pa bo določila tudi enotna merila za oblikovanje in načrtovanje različnih objektov, namenjenih kmetijski dejavnosti.
Zmeda na tem področju je velika tudi v Novi Gorici. Načelnik tamkajšnjega oddelka za okolje Niko Jurca pravi: »Ljudje trenutno delajo vsak po svoje, saj predpisa, ki bi natančno določal površine in videz vrtičkov, ni. Smo pa izvedli urbanistično delavnico, na kateri smo dobili nekaj koristnih predlogov, kako naj bi ti bili videti, a za ureditev potrebujemo tudi denar.« V Novi Gorici se vrtički razprostirajo na dobrih 46.500 kvadratnih metrih, zanje pa ljudem ni treba plačati najemnine.
Tudi ajdovska občina, ki se sooča s hudimi posledicami krize, bo stiske poskušala omiliti z vrtički. Svojim občanom po simbolični ceni ponuja vrtičke v soseski Kresnice. Na 30 arih bo približno 50 vrtov. Če bo povpraševanje večje in ideja med ljudmi dobro sprejeta, pa si Ajdovci lahko v prihodnjih letih nadejajo še več vrtičkarskih površin. Ker je ideja socialna in lokalna, bodo v lope spremenili odslužene zabojnike ajdovskega Primorja.
Marica Brecelj Žen iz občinske uprave pa upa, da bodo vrtovi poleg solate rodili tudi druženje in širjenje socialne mreže. Na občini si namreč želijo, da bi bili vrtički samo začetek skupnega organiziranja občanov na področju samooskrbe. In še zanimivost: okrog vrtov bodo posadili javni sadni drevored, v katerem bo rabutanje celo zaželeno.
Približno 180 občanov je najemne pogodbe za vrtičke podpisalo tudi v Kamniku, vse več pa jih o možnostih povprašuje. Ker zanimanje daleč presega razpoložljive površine, na občini pojasnjujejo, da pospešeno iščejo možnosti za ureditev novih obdelovalnih površin, nekaj zemljišč tik ob železniški progi na Jakopičevi ulici na Duplici pa je občanom že na voljo. Po podrobnejšem pregledu nepozidanih občinskih nepremičnin pa so na občini žal morali ugotoviti tudi, da je večina primernih površin vrtičkarjem že oddana, veliko ostalih pa je predvidenih za druge projekte ali pa zaradi pomanjkanja vode zemljišča niso primerna za vrtičkarstvo.
Očitno je povsod v mestih interes za obdelovanje zemlje velik, primernih zemljišč pa premalo. Drugače je v ruralnem okolju, kjer je zemlje dovolj, a je ta v zasebni lasti, zato občine možnosti, da bi ustregle željam priložnostnih vrtičkarjev, nimajo. Se pa zainteresirani vse več obračajo tudi neposredno na kmete, če so jim za plačilo pripravljeni odstopiti košček zemlje za obdelavo. Nekateri pa tudi nič ne zaračunajo, temveč so, zlasti starejši, veseli, če jim kdo pri delu priskoči na pomoč.
