Odmevna preiskava korupcije v zdravstvu, ki jo je prejšnji teden izpeljal Nacionalni preiskovalni urad, je sprožila curljanje informacij o spornih nabavah dragih medicinskih pripomočkov. Takšna sumljiva zgodba o domnevno nesmotrnih nakupih se širi v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Nedavno je potekal inventarni pregled na oddelku za kardiologijo in angiologijo UKC Maribor, ki ga vodi Vojko Kanič. Člani inventarne komisije so tedaj ugotovili, da imajo na zalogi večjo količino srčnih opornic, ki jim je potekel rok trajanja in jih v predvideni namen zato ne morejo več uporabiti. Količina tega materiala v inventarnih zapisnikih ni bila ustrezno zabeležena, inventarna komisija je ugotovila odstopanja v podatkih in je o njih poročala vodstvu kliničnega centra, ta pa je odredil še izredno inventuro.
Zadevo smo preverili v vodstvu UKC Maribor. Zanimalo nas je, ali drži informacija o teh spornih zalogah dragega medicinskega materiala, kolikšna je njihova vrednost in zakaj so nabavili preveč tega medicinskega materiala.
Sporne opornice na zalogi »za vsak primer«
»Na zalogi so opornice s poteklim rokom, ki jih potrebujemo pri najresnejših zapletih (razpok žile, raztrganina koronarne žile). Želimo si, da jih nikoli ne bi potrebovali, pa vendar jih mora vsak intervencijski laboratorij imeti na zalogi za vsak primer,« so zapisali. Koliko je teh opornic na zalogi, niso razkrili, naše informacije, da jih je okoli 250.000, pa niso eksplicitno zanikali.
Ker gre za zelo drage oblike opornic različnih presekov in dolžin, ki jih uporabljajo pri raztrganinah koronarnih arterij, jih po pretečenem roku ne zavržejo, trdijo v UKC Maribor. »Prav tako ne drži, da jih zaradi preteklega roka ne bi mogli uporabiti, pač pa je opornice možno resterilizirati in uporabiti, če je treba,« so sporočili.
Kdaj je to potrebno in ob kakšnih operativnih posegih zdravniki UKC Maribor posežejo po blagu s pretečenim rokom trajanja, niso podrobneje pojasnili. Da v prihodnje ne bi več prihajalo do takšnih zadreg, so uvedli konsignacijska skladišča, zato se zdaj vse opornice starajo proizvajalcu. Dobavitelj torej po novem skrbi, da ne bo več pretečenih rokov uporabe. Od UKC smo zahtevali dodatna pojasnila. Odgovore naj bi poslali prihodnji teden.
Razkritje zalog s pretečenim rokom trajanja utegne imeti tudi drugačno ozadje, kot so koruptna razkritja. Že nekaj časa namreč poteka spor med vodjem kardiološkega oddelka Kaničem in direktorjem UKC Gregorjem Pivcem. Vodstvo bolnišnice namreč ni pripravljeno financirati dežurne ekipe, ki bi opravljala urgentne posege, med katerimi bolnikom s srčnim infarktom razširijo zamašene koronarne žile.
Z zdravstveno ekipo je vodstvo bolnišnice imelo sklenjeno zgolj soglasje o delu v pripravljenosti, po katerem so zdravniki prejemali zgolj od 1,29 do 2,3 evra neto na uro. Za izvedeni kirurški poseg je vsa ekipa zaslužila manj kot 40 evrov neto, kar ni niti odstotek zneska, ki ga kliničnemu centru za eno intervencijo izplača zavod za zdravstveno zavarovanje. Ta znesek znaša okoli 4300 evrov.
Zaposleni v Kaničevem oddelku so se uprli takšnemu aranžmaju in junija preklicali soglasja. Na kardiološkem oddelku te posege kljub temu opravljajo, ker ima delodajalec pol leta časa po preklicu pravico, da razpiše zaposlene na delo v pripravljenosti tudi brez njihovega soglasja. Zdaj pa je napočil skrajni čas za novi dogovor. Če ga ne bo, bodo bolnike iz severovzhodne Slovenije morali voziti na kirurški poseg v ljubljanski klinični center ali pa jih bodo v Mariboru zdravili po zastareli metodi, to je s kemičnim raztapljanjem strdkov. To ima več stranskih učinkov, daljša je rehabilitacija in večja je verjetnost, da bolnik ponovno doživi srčno kap.
Iz včerajšnjega odgovora UKC Maribor izhaja, da jim dogovora ni uspelo skleniti. Spor se je samo še zaostril. Po njihovi oceni je srž prepira uvedba elektronskega načina evidentiranja delovnega časa, ki je povzročila, da se je na kardiološkem oddelku bistveno zmanjšalo število nadur v popoldanskem in nočnem času. Posledično so se zmanjšala mesečna plačila posameznikov tudi do 2500 evrov.
»Izraženo nezadovoljstvo in izpostavljena želja po sindikalističnem dialogu sta zato pričakovana,« so zapisali in dodali, da ni pravnih razlogov za vznemirjanje javnosti z grožnjami o stavki. Prepričani so, da se ne sme zmanjšati oziroma spremeniti obseg dela in nujnost oskrbe bolnikov. »Pri tem tudi ni zanemarljivo stališče, da je lahko plačano samo tisto delo, ki je tudi opravljeno, torej, kakršno koli evidentiranje neopravljenih nadur ni samo pravno, temveč tudi etično sporno.«
