Šestmesečno članstvo poslanca SDS Andreja Širclja v upravnem odboru Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) je državo stalo več kot 50.000 evrov. Šircljeva plača je očitno presenetila tudi zaposlene na DUTB, ki so nam še septembra lani zatrjevali, da znaša meseča plača poslanca pri njih 2000 evrov. Skupno je vodstvo DUTB državo doslej stalo več kot 600.000 evrov.
Janševa vlada Širclju zagotovila 10.000 evrov na mesec
Podlage za izplačila Širclju ni uredila Janševa vlada, ki ga je imenovala, pač pa šele vlada Alenke Bratušek decembra lani. Vlada kot skupščina je takrat določila, da pripada Širclju, ki ga je sredi lanskega septembra sicer razrešila, za šestmesečno delo več kot 50.000 evrov. Za obdobje od sredine marca lani, ko je vlada Janeza Janše Širclja takrat še kot državnega sekretarja na ministrstvu za finance imenovala med neizvršne direktorje, do sredine julija, ko je vlada Bratuškove spremenila plačno politiko vodstva DUTB, je Širclju pripadlo 10.000 evrov na mesec. Skupno torej za štiri mesece 40.000 evrov. Kot so nam pojasnili na ministrstvu za finance, je vlada z decembrskim sklepom prejemke določila na podlagi »prvotno sprejete politike, ki sicer od sprejema nove ne velja več«.
Vlada je sredi julija plačno politiko spremenila tako, da je neizvršnim direktorjem pripadlo 2000 evrov osnovnega plačila. Za mednarodne izkušnje z delom v finančnih institucijah je neizvršnim direktorjem pripadlo še 4000 evrov doplačila in dodatnih 4000 evrov za izkušnje pri delu v institucijah, ki so se ukvarjale s prestrukturiranjem slabih terjatev bank. Slednjih Šircelj nima, ima pa po mnenju vlade mednarodne izkušnje z delom v finančnih institucijah, zato mu je določila 4000 evrov dodatka. Od sredine julija do razrešitve sredi septembra je Širclju tako pripadlo še 6000 evrov mesečno oziroma skupno okoli 12.000 evrov.
V DUTB pojasnjevali, da prejema Šircelj »zgolj« 2000 evrov
»Predsednik upravnega odbora Andrej Šircelj bo prejemal 2000 evrov bruto,« so nam septembra pred njegovo razrešitvijo pojasnjevali na DUTB. Na vprašanje, od kdaj natanko znaša višina njegovega mesečnega prejemka 2000 evrov bruto, so nam odgovorili, da »tudi za nazaj, torej od 19. marca letos, ko so nastopili svoje funkcije«. Kljub temu da izplačuje prejemke neizvršnih direktorjev DUTB, je ta torej menila, da pripada Širclju znatno manj, kot je pozneje odločila vlada.
Šircelj je na upravno sodišče novembra lani sicer že vložil tožbo zoper vlado, ker ga je ta razrešila. Podpredsednica upravnega sodišča Petra Hočevar je pojasnila, da je Šircljeva tožba proti državi trenutno »v fazi izmenjave vlog med strankami«.
Kot smo v Dnevniku večkrat poročali, je članstvo v upravnem odboru Andreju Širclju onemogočil zakon o poslancih, ki tem prepoveduje članstvo v nadzornih odborih. Še več, zakon o poslancih določa, da »poslancu mandat preneha, če v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo poslanca«. Da obstaja razlog za prenehanje mandata, ugotovi državni zbor, a v Šircljevem primeru do tega ni prišlo, pa čeprav se je v poslanske klopi s finančnega ministrstva vrnil 20. marca 2013, torej isti dan, ko je nastopil položaj neizvršnega direktorja DUTB, kjer je ostal vse do razrešitve, 14. septembra. Razrešen pa ni bil zato, ker zakonodajnopravna služba ni ugotovila, kdo bi bil pristojen za seznanitev parlamenta, da je bil dejansko kršen zakon o poslancih.
Vodstvo DUTB je državo doslej stalo več kot 600.000 evrov, pa čeprav se pravo delo zanj šele začenja. Preostalim neizvršnim direktorjem DUTB, to je Larsu Nybergu, Arneju Berggrenu in Carl-Johanu Lindgrenu, pripada 10.000 evrov bruto na mesec, od marca do decembra lani torej skupno 270.000 evrov. Trije izvršni direktorji, Boštjan Gjerkeš, Aleš Koršič in Šved Anders Torbjörn Ingemar Mansson, prejmejo mesečno 8500 evrov bruto, od marca do decembra torej skupno okoli 230.000 evrov.
V DUTB so pojasnili, da neizvršni direktorji drugih bonitet, kot je na primer uporaba službenega vozila, nimajo, jim pa poravnavajo stroške letalskih vozovnic in nastanitev, ko so v Ljubljani. Za eno čezoceansko ter dve celinski vozovnici in tri do štiri nočitve za enega neizvršnega direktorja plačajo v povprečju 8920 evrov na mesec. Od marca do decembra skupno torej okoli 80.000 evrov.