Iz predloga spremembe zakona o javnih zbiranjih, ki je uvrščen med vladna gradiva, je mogoče razbrati, kaj se je iz preteklih protestov naučila oblast: prvič, ljudskega gibanja ni mogoče nadzorovati in ne predvideti; drugič, ljudje so kreativni in tudi prislovično »knjigo« lahko uporabijo kot »orožje«, če gre le za knjigo s težo.
Laserski merilniki policiste oslepijo
Idejo o spremembi zakona o javnih zbiranjih je že lani decembra, ko so se protesti razmahnili, promoviral notranji minister iz vlade Janeza Janše Vinko Gorenak. Njegov namen je bil povečati pooblastila policije. V predlogu, ki bi ga lahko vlada obravnavala že prihodnji četrtek, se spremembe nanašajo na razširjanje območja, na katerem policija lahko »vzdržuje red«, in razširjanje nabora »nevarnih« predmetov. Sredi zaspanega poletja se tako vlada že pripravlja na protestno jesen. Od novembra lani do februarja letos je bilo v Sloveniji kar sto osem neprijavljenih javnih shodov. Letos pozimi jih utegne biti še več.
Po novem na shod poleg orožja, eksplozivnih snovi in pirotehnike, kot je veljalo doslej, ljudje ne bodo smeli več nositi predmetov, ki bi jih lahko uporabili »v nasprotju s splošnim namenom njihove uporabe« in tako ogrozili »javni red ali splošno varnost ljudi in premoženje«. Takšna definicija lahko zajame skorajda kar koli, kar ljudje nosijo po žepih.
V predlogu zakona so predstavniki ministrstva za notranje zadeve sicer razložili, da bodo med nevarnimi predmeti poslej tudi »laserski merilniki« (verjetno so bili mišljeni laserski kazalniki, a policisti so pač navezani na merilnike hitrosti), ker je z njimi mogoče policiste oslepiti, in glasne zvočne sirene, ker ob njihovem zavijanju policisti ne morejo medsebojno komunicirati. Izkušeni policist Pavle Čelik se je ob takšni napovedi spomnil, da je bilo včasih na shod dovoljeno prinesti celo hlevske vile. »A to so bili časi, ko so ljudje protestirali za Janeza Janšo,« se je nasmejal. »Zdaj pa protestirajo proti njemu in proti Alenki Bratušek, zato so ti predmeti postali nevarni.« Enega od protestnikov, ki je spomladi ob obletnici tolminskega punta v Ljubljano prinesel vile, so policisti že aretirali. Čelik sicer poudarja, da za varnost policistov mora biti poskrbljeno in da so določeni predmeti res lahko nevarni. Da pa je definicija nevarnih predmetov vendarle preširoka, meni vstajnik iz Vseslovenske ljudske vstaje Uroš Lubej. »Še posebej kar zadeva zvočne naprave,« pravi Lubej. »Megafoni in prenosne zvočne naprave so značilne ravno za spontane in neorganizirane oblike zbiranja, ki smo jim bili priča v času ljudskih vstaj.«
Lubej sicer opozarja, da je »glavno, kar manjka spremembi zakona, dekriminalizacija ljudske vstaje«. »Javno zbiranje državljank in državljanov, bodisi organizirano bodisi neorganizirano, bi moralo biti omogočeno, ne da bi bilo za to potrebno soglasje policije oziroma državnih ali občinskih organov,« je spomnil na osnovne demokratične norme. »Spremembe zakona pa merijo ravno v nasprotno smer – državljankam in državljanom nalagajo nove in nove obveznosti, ki javno zbiranje otežujejo.« Pavle Čelik, ki je s svojo policijsko enoto skrbel za red že v osemdesetih, nas je že večkrat spomnil, da tudi shod za Janeza Janšo oziroma JBTZ leta 1988 ni bil prijavljen. Lubej pa je opozoril, da se notranji minister Gregor Virant med pripravo aktualne spremembe zakona o javnih zbiranjih ni posvetoval z nobeno od vstajniških skupin.
Protesti ne glede na zakon
Druga večja napovedana sprememba v tem zakonu bo, da bo policija poslej lahko »vzdrževala red« – kadar ni organizirane redarske službe in po navadi je ni – na »širšem območju shoda«. V spremnem zakonskem gradivu so obrazložili, da to pomeni na območju »do maksimalno dva kilometra od glavnega dogodka«. Dva kilometra (zračne črte) od Kongresnega trga so denimo oddaljene Murgle...
Očitno je, da oblast pričakuje nadaljnje proteste, ugotavlja politični filozof in protestnik Luka Omladič. »Že doslej je bilo zelo moteče, da so se na proteste odzivali z ograjami in aretacijami. Bolje bi bilo, da bi se do protestnikov odprli in jih poslušali. Premierka Alenka Bratušek nas je aprila sklicala na sestanek, na katerem smo slišali drugačna sporočila od teh, ki jih prinaša napovedana sprememba zakona.« Omladič ob tem opozarja, da bodo ljudje na ulice šli ne glede na staro ali novo zakonodajo. »V proteste jih silijo vedno slabše socialne razmere.« Po njegovem mnenju bi bilo veliko bolje, če bi oblast pokazala pravo voljo za razkrivanje in identifikacijo ekstremističnih skupin.
Epiloga incidenta s prve velike vstaje v Ljubljani, ko so spopad s policijo zanetili desničarski skrajneži, kar je policija izkoristila za uporabo sile na »širšem območju« središča mesta, namreč še nismo dočakali.