Megla je včeraj pokvarila načrte ministrstva za zdravje in UKC Ljubljana, da bi novi heliport odprli s simbolnim pristankom helikopterja. Med gostim sneženjem so na strehi bolnišnice pojasnili tudi, da približno tretjina dni v letu zaradi slabega vremena ni primerna za takšne polete, kljub temu pa bo ta naložba pomagala mnogim bolnikom, pri katerih štejejo minute. Po novem jih namreč ne bo treba prevažati z Roške ceste, kjer so helikopterji pristajali doslej, tako da bodo v bolnišnici deset do petnajst minut prej. Poleg tega ne bo prestavljanja bolnikov iz helikopterja v vozila, ki je lahko precej tvegano. Na nadaljevanje gradnje medtem čaka preostanek nove urgence, ki bi morala biti glede na prvotne načrte končana že leta 2007, projekt pa so v zadnjih letih močno »oklestili«.
Tudi za heliport so sprva zatrjevali, da bo nared najkasneje leta 2011, junija lani pa so podpisali pogodbo z nizozemskim podjetjem Bayards Aluminium, ki naj bi ga skupaj z IMP dokončal do lanskega oktobra. Vrednost naložbe je bila takrat dva milijona evrov, včeraj pa so pojasnili, da je heliport skupaj z vertikalnim komunikacijskim jedrom (nekakšen stolp, ki ga povezuje z bolnišnico) stal 5,5 milijona evrov.
Gantar: Rešiti skušamo, kar se da
Kot je pojasnil generalni direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec, letno s helikopterji k njim pripeljejo 300 do 500 bolnikov. Med njimi so poškodovanci, bolniki iz drugih bolnišnic, pa tudi dojenčki, ki potrebujejo inkubator. »Zdaj bodo prej na urgenci. Vedno je bil problem, ko je bilo treba ogroženega bolnika prestavljati iz ene oblike prevoza v drugo,« je poudaril. Na heliportu bodo lahko pristajali tudi največji vojaški helikopterji, ki lahko prevažajo po šest poškodovancev.
V kratkem bodo po besedah ministra za zdravje Tomaža Gantarja objavili še razpis za gradbena in obrtniška dela za novo urgenco, gradnja pa bi morala biti po njegovih besedah dokončana do leta 2015. Nadaljujejo tudi z gradnjo drugih urgentnih centrov po Sloveniji, je dodal, za ljubljansko novo urgenco pa je letos predvidenih šest do sedem milijonov evrov. Celoten projekt bo vreden okoli 26 milijonov evrov, je pristavil Gantar, kar je precej manj od 120 milijonov evrov, kolikor bi stala po donedavnih načrtih. Kot je spomnil, pa so v primerjavi s prvotnimi idejami spremenili tudi načrt gradnje. »Zdaj gre za gradnjo po fazah – če bi tako začeli, verjamem, da bi bila urgenca že zgrajena. Zdaj skušamo rešiti, kar se da, tako da bodo lahko na urgenci vsaj približno normalno delali,« je dejal. Prepričan je tudi, da se z njegovim skorajšnjim odhodom z ministrskega položaja (skupaj z ministrom Karlom Erjavcem odhaja 22. februarja) gradnja urgence ne bo ustavila.
Ogromne zamude in množica napak
Gradnja nove urgence od začetka močno zamuja, neprestano pa jo je spremljalo tudi ugotavljanje raznih napak in razsipnosti pri projektu. »Do konca leta 2008 bo zgrajen novi prizidek, v pritličju pa opremljena nova urgenca. Prenova starega dela urgence, ki bo z novo sestavljal celoto, bo končana leta 2009,« je leta 2007 napovedoval takratni minister za zdravje Andrej Bručan. Gradnjo so takrat predali v roke konzorcija SCT, Vegrada in GPG.
Bručanova naslednica Zofija Mazej Kukovič je kaj hitro ugotovila, da gre za »eno tistih zgodb, v kateri so podpisali pogodbo ob nejasni dokumentaciji«, Borut Miklavčič pa je gradnjo nove urgence začasno ustavil, da so lahko pripravili projekt, ki še ni bil nared. V tistem času so morali povrhu tega rušiti prometno rampo za urgenco, ki je bila zgrajena narobe. Med drugim so odkrili tudi, da v novozgrajena dvigala ne gredo vsi tipi bolniških postelj. Na začetku leta 2011 je gradnja že drugič ustavila zaradi stečaja gradbenega podjetja Vegrad, pogodbo s konzorcijem pa so takrat prekinili. Gantarjev predhodnik Dorijan Marušič je po vseh peripetijah priznal, da objekt do leta 2015 ne bo končan, Gantar pa je razveljavil dva razpisa za novo urgenco v skupni vrednosti 60 milijonov evrov. Odločil se je tudi za revizijo celotne naložbe, saj je ocenil, da je glede na gospodarsko stanje 120 milijonov evrov zanjo bistveno preveč.
