Problematika javnega potniškega prometa je nedvomno eden največjih izzivov prometne politike, s katerimi se soočamo v naši državi. Množična uporaba individualnih prevoznih sredstev je namreč v minulih letih krepko zdesetkala število potnikov na avtobusih, medtem ko se je število potnikov na železnici zadnja leta povečevalo.
Razlogov za strm upad krivulje, ki prikazuje število prepeljanih potnikov, je več, neprivlačnost javnega avtobusnega transporta pa je predvsem posledica dejstva, da je bila vožnja z osebnim avtomobilom pogosto ne samo cenejša, če sta se peljala vsaj dva, ampak predvsem udobnejša in hitrejša. Številne avtobusne linije se namreč niso sproti prilagajale spremenjenim navadam potnikov in drugačnemu delovnemu ritmu. To v veliki meri velja za vožnjo z vlakom, ki je cenejša, vendar je od namembne železniške postaje do cilja treba najpogosteje uporabiti še drugo prevozno sredstvo. Poleg tega je na najbolj zasedenih linijah v konicah težko dobiti prost sedež.
Enotna vozovnica morda prihodnje leto
V prizadevanjih, da bi čim več ljudi ponovno začelo uporabljati javni potniški promet, se je država konec leta 2011 aktivno začela ukvarjati s projektom integriranega javnega potniškega prometa. Njegov osrednji cilj je organizacija celotnega sistema javnega potniškega prometa tako, da bo za uporabnika udoben, hiter, enostaven za uporabo in cenovno konkurenčen. To pomeni, da bi dobili enoten vozni red za avtobusne linije in železniški promet, hkrati pa tudi enotno vozovnico. Uvedba enotne vozovnice, ki bo veljala znotraj določenih con, bo potnikom zagotavljala, da bodo v primeru prestopanj med avtobusi in vlaki ter mestnimi avtobusi, znotraj območij, uporabljali vozovnico brez doplačila. Zaradi enotnega voznega reda in informiranosti pa bi se potniki lažje odločali, ali bodo do cilja prišli z vlakom ali avtobusom. Vendar pa projekt, ki bi v pilotni fazi moral zaživeti že lani, že zamuja in poskusne linije bodo zaživele šele letos, medtem ko naj bi se sistem v celoti uveljavil prihodnje leto. Tako je namreč predvideno tudi v dokumentih Evropske unije, ki iz kohezijskih skladov izdatno financira skoraj 7 milijonov in pol vreden projekt.
»Združenje avtobusnih prevoznikov že od začetka projekta integriranega javnega potniškega prometa konstruktivno sodeluje z ministrstvom, saj imamo imenovanega tudi svojega predstavnika v projektni skupini. Pri projektu je moteča le dolgotrajnost, saj se o integriranem sistemu govori že vrsto let, lahko rečemo, da se vsakokratni resorni minister zaveže, da bo v njegovem mandatu izpeljan projekt do konca. V tem času je bilo naročenih veliko študij in porabljenega veliko denarja, po novem tudi evropskega, konkretnih premikov pa še ni opaziti,« je kritičen Robert Sever, direktor Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Težave bodo tudi z voznim redom
Avtobusni prevozniki sicer predvidevajo, da bo največ zapletov pri uvedbi enotne vozovnice za vlake in avtobuse, saj bo treba storiti velik premik na področju poenotenja standardov, šifrantov in različnih programov, s katerimi razpolagajo prevozniki. Prav tako pa ni zanemarljivo usklajevanje voznih redov med avtobusnimi prevozniki in železnico.
Tudi na Slovenskih železnicah menijo, da je za uspešen model javnega potniškega prometa ključnega pomena integracija železniškega in avtobusnega prevoza. Slovenske železnice prav tako kot avtobusni prevozniki dejavno sodelujejo v skupini, katere naloga je oblikovanje procesov, potrebnih za integracijo potniškega potenciala. V nasprotju z avtobusnimi prevozniki pa železničarji predvidevajo, da bo usklajevanje voznih redov med podsistemi javnega potniškega prometa največja težava pri uvedbi integriranega sistema. »Danes je zaradi neusklajenih voznih redov med avtobusnim in železniškim prevozom veliko vzporednih linij. Na Slovenskih železnicah vidimo železniški transport kot hrbtenico javnega potniškega prometa, na katero se vključujejo avtobusni prevozniki. Takšna rešitev bi omogočila uskladitev voznih redov, povečanje števila avtobusnih povezav na železniško omrežje ter tudi racionalizirala porabo proračunskih sredstev. Pogoj za uvedbo modela javnega potniškega prometa je izdelava skupnega informacijskega sistema. Dodatno bo potrebna uskladitev voznih redov Slovenskih železnic z avtobusnimi prevozniki, uvedba enotne vozovnice za celotni sistem javnega potniškega prometa, zagotovitev zadostnih zmogljivosti tudi z novimi nova voznimi sredstvi, ureditev prestopnih točk za večjo dostopnost, zagotovitev možnosti prevoza gibalno omejenih oseb ter povezovanje storitev na vseh ravneh,« je o uvajanju povedal Marko Tancar iz organizacijskega komuniciranja Slovenskih železnic.
Ovir do uvedbe integriranega javnega potniškega prevoza je torej še precej, čas pa se hitro izteka. Med drugim bo, kot piše v izvedbenem načrtu direktorata za promet pri ministrstvu za infrastrukturo in prostor, ki je zadolžen za izvedbo, treba pripraviti tudi sistemske rešitve na področju prostorskih aktov občin. Te morajo načrtovati razvoj dejavnosti v prostoru na način, ki bo usmerjal razvoj naselij in regij v zagotavljanje prostorskih pogojev za učinkovitejše izvajanje javnega potniškega prometa, ureditev prestopnih točk, sistema parkiraj in se pelji, in sicer na način, ki bo omogočal hitro, varno in udobno prestopanje.
