Javna tribuna o problematiki pogodbenega dela v medijih se je začela ob 18. uri, v ljubljanskem KUD France Prešeren. Pred začetkom javne tribune so DNS, SNS in ZSSS organizirali tudi protestni shod v podporo novinarkam in novinarjem grške javne radiotelevizije ERT, ki jo je grška vlada ukinila, kot razlog pa navedla varčevalne ukrepe.
Shoda se je udeležilo okoli 50 ljudi. Od Evropske komisije pričakujejo, da se bo do dejanj grške vlade opredelila in ukrepala, od slovenske vlade pa, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da prepriča grško vlado k umiku odločitve o zaprtju grške RTV. Zahteve pa so pustili na predstavništvu Evropske komisije v Ljubljani in na grškem veleposlaništvu.
Grško vrhovno upravno sodišče je sicer v ponedeljek z začasno odredbo ustavilo že sklep vlade, da zapre državno radiotelevizijo, in odredilo ponovno odprtje, dokler ne bo mogoče vzpostaviti novega nacionalnega medija.
A to po mnenju predsednika Društva novinarjev Slovenije Matije Stepišnika ne spreminja ničesar. V izjavi na protestu je povedal, da je bilo zaprtje enostransko, nezakonito in protidemokratično dejanje. Pojasnil je, da gre za izrazito nevaren precendenčni primer posega v javno RTV hišo v demokratični Evropi.
Javna tribuna o prekerizaciji novinarskega poklica
Udeleženci shoda bodo v KUD France Prešeren sodelovali še na javni tribuni Upor pogodbenikov, na kateri bodo zbirali tudi podpise podpore zahtevam pogodbenih sodelavcev v medijih. Pogovor bo vodila novinarka Dela Tanja Starič, na njem pa bodo sodelovali predstavniki pogodbenih delavcev in sindikatov različnih medijskih hiš in drugi poznavalci širšega medijskega področja.
Predstavnik sekcije pogodbenikov časopisa Delo Samo Petančič je opozoril na starostno diskriminacijo, saj so na udaru predvsem mladi novinarji in zaposleni, čeprav kot honorarno zaposleni podjetje stanejo manj. Hude težave imajo tudi, ker niso upravičeni do bolniške, porodniške, dopusta ali celo malice.
»Enako plačilo za enako delo«
Izhajajoč iz stanja medijskega trga dela, obstoječega pravnega reda in dejstva, da so pogodbeni sodelavci v medijih najbolj ranljiva ter pravnim in socialnim tveganjem izpostavljena skupina novinarjev, od izdajalcev medijev zahtevajo enakopravno in enakovredno obravnavanje pogodbenih sodelavcev pri pogajanjih in sklepanjih pogodb in prenehanje vsiljevanja pravno spornih ter obojestransko škodljivih pogodb; odpravo pogodbene prakse »grabežljivih« pogodb in dosledno uveljavljanje pravic po delovnopravni, avtorski in medijski zakonodaji ter kolektivni pogodbi za poklicne novinarje.
Zahtevajo tudi spoštovanje veljavnih minimumov v pogodbenih razmerjih: enako plačilo za enako delo, pogodbeni sodelavci morajo imeti pravico do enake pravne varnosti, izobraževanja in socialnega zavarovanja kot redno zaposleni; dosledno spoštovanje avtorskih pravic, kar vključuje kolektivno urejanje avtorskih pravic, prenehanje vsiljevanja prenosa vseh materialnim pravic in uveljavitev ustreznih nadomestil za sekundarno rabo avtorskih del; spoštovanje pravic, primerljivih z redno zaposlenimi, ki izhajajo iz opredelitve ekonomsko odvisnega razmerja po novem zakonu o delovnih razmerjih in v skladu s kolektivno pogodbo za poklicne novinarje.
Proti vsiljevanju statusa
Prav tako zahtevajo upoštevanje pogodbenikov pri kariernih in zaposlitvenih načrtih ter vključevanje v razvojne načrte medijskih družb; prenehanje vsiljevanja statusa, vsak pogodbenik mora imeti pravico proste izbire pravno in ekonomsko zanj primerne oblike dela; zaposlovanje pogodbenih sodelavcev, ki so dejansko v rednem delovnem razmerju, prikritem z lažnimi pogodbenimi razmerji; da ne posegajo v obstoječa pogodbena razmerja z grožnjo prekinitve sodelovanja, zaradi uveljavljanja pravice do sodnega varstva; naročniki naj prenehajo prenašati bremena povišanja prispevkov in davkov, ki so jih obvezni sami plačati, na pogodbenike.
Zahtevajo še prenehanje škodljive politike rezanja stroškov na pogodbenikih, ki zmanjšuje vire novinarskih kadrov in znanja, saj ti predstavljajo isti razvojni potencial medijskih družb kot redno zaposleni; prenehanje preprečevanja sindikalne dejavnosti in vzpostavitev socialnega dialoga z zastopniki pogodbenikov, sklepanje kolektivnih dogovorov o zaposlovanju in pravicah pogodbenikov, vključno z oblikovanjem cenikov; socialni partnerji naj v pogajanjih za redno zaposlene novinarje upoštevajo in omogočijo tudi zastopanje interesov stalnih pogodbenih sodelavcev ter tako zagotovijo stabilno medgeneracijsko menjavo med upokojevanjem in zaposlovanjem novinarjev.
Za enako obravnavo novinarjev, ne glede na status
Od vlade zahtevajo enako obravnavo vseh novinarjev v medijski zakonodaji, ne glede na status; določitev minimalnih pogodbenih elementov, ki so predmet kolektivno določenih pravic; zmanjšanje administrativnih in birokratskih ovir za samozaposlene; mehanizme za pospeševanje zaposlovanja prikrito zaposlenih in sredstva za subvencioniranje plačila prispevkov za socialno varnost.
Zahtevajo še, da ob dvigu socialnih prispevkov in davkov vlada izvzame dohodkovno najšibkejše samozaposlene; preoblikovanje zakona o socialnem podjetništvu na način, da bo spodbujal projekte socialnega podjetništva tudi v medijski panogi in finančne spodbude za zadružno organiziranje.
Od inšpekcijskih služb medtem zahtevajo pregled pogodbenih razmerij po vseh medijskih hišah ter dosleden pregled medijskih statutov in njihovo skladnost z medijsko zakonodajo v delih, ki se nanaša na avtonomijo novinarjev in uredništev.
