Dekan fakultete za državne in evropske študije dr. Matej Avbelj je v začetku tega tedna podal predlog za uvedbo postopka zaradi suma hujše akademske kršitve oziroma plagiatorstva v primeru magistrskega dela generalne direktorice zavoda za zaposlovanje Zlatke Srdoč Majer. Po tem, ko smo v Dnevniku prejšnji teden razkrili, da se v magistrskem delu Srdoč-Majerjeve iz leta 2004 malone stavek za stavkom nahaja skoraj celotna seminarska naloga (vključno z uvodom) treh nekdanjih študentk ljubljanske fakultete za družbene vede iz leta 2002 (dostopna na spletu), ne da bi bila pri tem kjer koli omenjena ali citirana, bo o morebitnem plagiatorstvu odločal senat fakultete na Brdu pri Kranju, kjer je Srdoč-Majerjeva magistrirala.
Še naprej bo izpolnjevala formalne pogoje
Tudi če senat odloči, da je njeno magistrsko delo plagiat, pa se lahko zgodi, da bo Srdoč-Majerjeva poleg magistrskega naziva izgubila le dodatek k plači za magistrski naziv. Ta je v kolektivni pogodbi za javni sektor določen v nominalnem znesku 70 evrov bruto na mesec, torej 840 evrov na leto. Srdoč-Majerjeva bo namreč tudi ob morebitni izgubi magistrskega naziva izpolnjevala vse formalne pogoje za zasedanje direktorskega mesta, kajti zanj je predpisana najmanj sedma stopnja izobrazbe. Generalna direktorica nam je zatrdila, da ta pogoj izpolnjuje tudi brez magistrskega naziva, saj je pred tem končala ljubljansko visoko upravno šolo (sedaj fakulteta za upravo), kjer je dosegla sedmo stopnjo izobrazbe.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve sicer menijo, da bi v primeru potrjenega plagiatorstva generalna direktorica »morala s tega mesta oditi, saj bi bila njena verodostojnost in s tem tudi zaupanje v ustanovo, ki jo vodi, omajana«. Toda z mesta direktorice bi morala odstopiti sama, saj je k temu najverjetneje ne more prisiliti nihče drug. »Mislim, da vsaj izrecna zakonska podlaga za njeno razrešitev na podlagi plagiatorstva ne obstaja,« ocenjuje tudi pravni strokovnjak dr. Rajko Pirnat.
Na škodovanje ugledu zavoda zakonodajalec ni pomislil
V statutu zavoda je zapisano, da razrešitev direktorja ureja zakon o zavodih. Ta pa določa, da lahko vlada direktorja razreši le, če ta razrešitev zahteva sam, če pri svojem delu ne ravna po predpisih oziroma sklepih organov zavoda, če s svojim delom ogroža delovanje zavoda oziroma mu povzroča večjo škodo in če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu. To se glede na letos prenovljeni zakon o delovnih razmerjih zgodi le v dveh primerih: če delavec postane invalid prve stopnje ali če tujcu poteče delovno dovoljenje.
Ker je zakon o zavodih star in so bila njegova določila oblikovana glede na takrat veljavne predpise o delovnih razmerjih, ki pa so se vmes kot nakazano že spremenili, nam ugledni pravni strokovnjak, ki se sicer ni želel izpostaviti, ni znal pojasniti, ali bi bilo mogoče direktorico razrešiti še na podlagi kakšnega drugega razloga iz zakona o delovnih razmerjih. »Sicer maloštevilni primeri iz sodne prakse kažejo, da je to mogoče. Direktor ali ostali zaposleni na zavodu za zaposlovanje, ki storijo kaznivo dejanje, lahko dobijo odpoved pogodbe.« Plagiatorstvo je namreč lahko tudi kaznivo dejanje. Ne glede na to pa naš sogovornik kot problematično ocenjuje dejstvo, da med razlogi za razrešitev direktorja zavoda za zaposlovanje ni enostavno zapisano tudi »če s svojim ravnanjem povzroči škodo ugledu javnega zavoda«.
