V iskanju novih načinov preprečevanja plačilne nediscipline bi lahko bila kaj kmalu na udaru podjetja, ki nimajo v Sloveniji nobenega znanega bančnega računa. Davčni upravi RS (Durs) so podatke o transakcijskih računih podjetij pri bankah v tujini priskrbele spremembe zakona o davčnem postopku, ki so za neprijavljen ali neodprt transakcijski račun uvedle visoke globe.
A če se država oziroma davčna uprava še lahko dokoplje do številk transakcijskih računov neplačnikov pri bankah v tujini, je za druge upnike, ki bi želeli na transakcijski račun dolžnika vložiti izvršbo, to težje. Usklajevalci predloga insolvenčne zakonodaje, ki ga je vlada potrdila pred kratkim, so po naših podatkih tako med drugim iskali način, kako bi podjetja zavezali k razkritju številk transakcijskih računov v tujini.
Težave so imeli tudi na Dursu
Konec letošnjega marca je bilo v Sloveniji registriranih več kot 66.300 gospodarskih družb, skoraj 6000 teh pa po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) nima pri slovenskih bankah odprtega nobenega računa. Med več kot 77.000 samostojnimi podjetniki je takih brez transakcijskega računa pri kateri od slovenskih finančnih institucij več kot 4500. Brez računa pri slovenskih bankah je bilo konec marca natanko devet odstotkov vseh gospodarskih družb, delež pa se je v zadnjem letu dni zvišal. Januarja lani je imelo pri slovenskih bankah transakcijski račun odprtih 91,7 odstotka vseh družb, torej 0,7 odstotne točke več kot marca letos, število družb brez računa pri slovenskih bankah pa se je v enakem obdobju zvišalo s 5234 na 5961.
Gospodarske družbe in samostojni podjetniki ne morejo opravljati dejavnosti brez transakcijskega računa, težave zaradi neznanih transakcijskih računov pa so imeli v preteklosti celo na Dursu. Ta pridobiva podatke o transakcijskih računih pri slovenskih bankah iz registra transakcijskih računov, medtem ko morajo podatke o računih v tujini davčni upravi sporočiti zavezanci sami. »Durs je v preteklosti zaznaval precejšnje število poslovnih subjektov, ki v davčnem registru nimajo podatka o odprtem transakcijskem računu. Mnogi med njimi se kljub večkratnemu pozivanju niso odzvali in v skladu z zakonom posredovali podatkov o odprtih transakcijskih računih,« so pojasnili na Dursu, kjer jim je zakon o davčnem postopku zato omogočil visoke globe. Če podjetje Dursu ne prijavi računa, lahko znaša globa od 800 do 30.000 evrov za poslovne subjekte in od 400 do 4000 evrov za njihove odgovorne osebe, pri čemer je višina globe prepuščena Dursu.
Rešitve za druge upnike po naših podatkih v predlogu insolvenčne zakonodaje, ki jo je vlada že sprejela, še ni. Dejstvo je, da ni mogoče zakonsko prepovedati podjetju, da ima bančne račune v tujini, zato naj bi zdaj iskali rešitve, kako jih zavezati k odprtju računov v Sloveniji. Navedena zaveza bi namreč lahko trčila ob eno ključnih pravil Evropske unije, to je zagotavljanje prostega pretoka kapitala. Ena od možnih rešitev naj bi tako predvidevala, da mora podjetje ob registraciji nujno navesti vsaj eno številko transakcijskega računa.
Sodišče: Postopek izvršbe je otežen
Na Dursu so nam pojasnili, da poteka izvršba na transakcijskih računih dolžnikov, odprtih v tujini, na podlagi dvostranskih sporazumov, direktive, ki določa pravila o vzajemni pomoči pri izterjavi davkov in carin, ter na podlagi konvencije o medsebojni upravni pomoči. Slednje pomeni, da lahko pristojni organ v državi članici Unije Dursu na podlagi zahtevka priskrbi podatke za izterjavo terjatve, vroči dolžniku vse dokumente ali pa izterja oziroma zavaruje terjatev Dursa. Vendar je tudi v tem primeru Durs pri svojih izterjavah omejen.
Direktiva evropskega sveta namreč določa, katere davke lahko Durs terja, med temi pa ni obveznih prispevkov za socialno varnost, »ki se plačujejo državi članici ali ustanovam za socialno varnost«. Prav tako Durs ne more terjati dajatev pogodbene narave, kot je plačilo za javne storitve, in kazni za kazniva dejanja, naložene na podlagi javnega pregona. Poleg tega je država članica dolžna pomoč pri izterjavi ponuditi zgolj za terjatve, ki niso starejše od desetih let, prav tako ne za zneske, nižje od 1500 evrov. Pri izterjavi sredstev iz tujine je treba upoštevati še zakonodajo posamezne države, ki se nanaša na posege v bančne račune, dinamičnost organa te države in podobno.
Če že postopek izterjave za davčno upravo ni brez omejitev, je jasno, da je za druge upnike ta še težji. Na vrhovnem sodišču so pojasnili, da velja zakon o izvršbi in zavarovanju oziroma pristojnost slovenskega sodišča zgolj za sredstva, ki so v Sloveniji. Če ima dolžnik sredstva na računih bank v tujini, je postopek izvršbe omejen. »Banke v tujini niso neposredno zavezane jurisdikciji slovenskih sodišč. Upnik ima v teh primerih možnost zahtevati izdajo evropskega plačilnega naloga ali (za manjše zneske) sprožiti evropski spor majhne vrednosti, na podlagi česar lahko odločbo uveljavlja v drugi članici Unije,« so pojasnili na sodišču. »Če ne gre za članice Unije ali če Slovenija z drugo državo nima sklenjene pogodbe o priznanju odločb, so odločbe slovenskih sodišč najprej podvržene postopku priznanja naše odločbe po pravilih tiste države,« so še pojasnili na sodišču.
Če dolžnik nima transakcijskega računa v Sloveniji, bo moral upnik poseči po drugih sredstvih izvršbe, ki jih bo lahko uveljavljal na ozemlju Slovenije, na primer premičnine, nepremičnine, vrednostne papirje, terjatve in podobno, dodajajo na sodišču. Kot so dodali, predlagajo upniki v praksi izvršbo na transakcijskih računih v približno polovici primerov, preostalo pa so vsa druga možna sredstva. Da izvršbe ne potekajo zgolj na transakcijskih računih, ampak tudi na denarnih terjatvah dolžnika, njegovem premičnem in nepremičnem premoženju, vrednostnih papirjih in deležih, so pojasnili tudi na Dursu.
