Denar od višjega DDV je v bistvu že porabljen

Večji prilivi z naslova DDV lahko pridejo le od potrošnikov in podjetij

Po njegovih izračunih se bruto domači proizvod (BDP) v prvem letu zaradi takšnega dviga zniža za 0,15 odstotka, po 10 letih doseže vrh in je 0,3 odstotka nižji. Zasebna potrošnja se zniža za tretjino, izvoz pade za 0,1 odstotka, uvoz za 0,15 odstotka. Zaposlenost začne padati in je po osmih letih nižja za 0,3 odstotka.

Ob tem je Masten izpostavil, da vlada splošno prepričanje, da zvišanje DDV za eno odstotno točko prinese od 120 do 150 milijonov evrov v proračun, zaradi negativnih učinkov na BDP pa je dejanska številka pod 90 milijoni. »V 10 letih je zato v gospodarstvu 800 milijonov evrov manj dodane vrednosti,« je dejal in dodal, da večji prilivi z naslova DDV lahko pridejo le od potrošnikov in podjetij, ne od »redkega zraka«.

Dvig DDV je skrajna rešitev

Vasle je ob tem poudaril, da so se gospodarske razmere v zadnjih mesecih močno poslabšale in da zato pričakuje, da bo morala nova vlada hitro predstaviti nove ukrepe, s katerimi se bomo vrnili na pot konsolidacije javnih financ. »Realistično je pričakovati ukrep dviga davka na dodano vrednost,« je dejal.

Generalni direktor Spar Slovenija Igor Mervič pa je izpostavil, da bo kriza vedno hujša, saj poraba v trgovini stalno pada in kupci postajajo drugačni. "Gre za trajne spremembe navad, čakajo na akcije, so zelo preudarni. Poraba se bo znižala, to pomeni manj davka. Ker se vseh cen ne bo preneslo v maloprodajo, to pomeni za trgovino manj dohodka, torej spet manj davka," je opozoril.

Izrazil je upanje, da vlada ne bo dvigala DDV na hrano. Pričakuje, da bo vlada toliko modra, da tega ne bo naredila, ker bodo kupci še bolj razočarani, saj krizo občuti že 80 odstotkov ljudi. Prepričan je še, da je dvig DDV skrajna rešitev ter da tak ukrep pomeni, da smo zelo na dnu.

Ekonomska politika se menja iz tedna v teden

Masten je opozoril, da se v Sloveniji ekonomska politika menja iz tedna v teden. V svoji analizi dviga DDV je predvidel, da bi lahko vlada z zbranimi sredstvi zagnala investicijske projekte, druga možnost pa je, da bodo prilivi namenjeni finančni konsolidaciji. »Višanje obdavčenja dela bi imelo še slabše učinke kot dvig DDV,« je dodal.

Če pa Slovenija ne naredi ničesar, je to v primerjavi s katerimkoli ukrepom, ki bi privedel do konsolidacije javnih financ, najslabši korak. »Negativni učinki zvišanja DDV so manjši kot učinki nekaterih drugih ukrepov,« je še dejal.

Masten pa je spomnil tudi na enotno davčno stopnjo. »Če je uvedba enotne davčne stopnje davek, ki dela bogate bogatejše in revne revnejše, je dvig DDV potenciranje tega,« je dejal in dodal, da je dvig DDV zelo neoliberalen ukrep. Uvedba enotne davčne stopnje se mu zdi tudi dober ukrep za omejevanje sive ekonomije.

Povečan obseg sive ekonomije

Direktor Bauhaus Slovenija Samo Kupljen je predstavil izkušnje iz drugih držav. V Nemčiji so DDV dvignili iz 16 na 19 odstotkov in zadnje tri mesece pred uvedbo davka se je potrošnja dvignila, predvsem na trajnih dobrinah. Posledice dviga DDV pa so se kazale v manjši potrošnji v naslednjih desetih mesecih. Na Hrvaškem se je prvi dvig DDV sicer občutil, velike negativne posledice za gospodarstvo pa je imel drugi dvig na 25 odstotkov. Še huje je bilo na Madžarskem, kjer je po dvigu z 20 na 27 odstotkov prodaja padla skoraj za polovico. »V vseh treh državah se je povečal obseg sive ekonomije,« je še povedal Kupljen.

Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah pa je poudarila, da bo dvig DDV neposredno prizadel predvsem trgovinsko sfero. »Težko bi rekli, da bo trgovina, kar se tiče ravni in števila zaposlenih, lahko v prihodnjih letih še vzdržala. V EU se trend prihodka v trgovini že obrača navzgor, v Sloveniji pa je še vedno zaznati negativen trend,« je poudarila.

Ob tem pa je še opozorila, da je v obdobju 2008 do 2011 kar 12 držav sedemindvajseterice beležilo rast kupne moči, Slovenija pa je po padcu kupne moči celo v vrhu EU.