Vizjak po zadnjih pogajanjih: Reforma trga dela usklajena v največji možni meri

Spremembe je treba jemati kot paket

Ob tem je opozoril, da je treba spremembe delovne zakonodaje »jemati kot paket«. Na eni strani gre po njegovih besedah za ukrepe za zmanjšanje segmentacije na trgu dela, kar so pričakovali sindikati, na drugi strani pa za rešitve v korist večje prožnosti trga dela, ki so si jo želeli delodajalci.

Vizjak se zaveda, da ne delodajalci ne sindikati niso zadovoljni z vsemi rešitvami in da imajo do posameznih vprašanj resne zadržke, vsi pa naj bi razumeli, da jim reforma prinaša neke druge ukrepe.

Glede ključnih vprašanj ni kategoričnega nasprotovanja

Na vprašanje, ali gredo spremembe delovne zakonodaje na plenarno sejo parlamenta usklajene, je odgovoril, da v »največji možni meri«. »To pomeni, da glede ključnih vprašanj ni kategoričnega nasprotovanja,« je pojasnil. Dodal je, da so uravnoteženi vsi predlogi dopolnil, ki jih bo ministrstvo v sredo poslalo v DZ in da tako poslancem ne bo treba odločati o nobenem odprtem vprašanju.

Navedbe ministra so po srečanju potrdili tudi predstavniki sindikatov. Izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je poudaril, da so danes dosegli »neki minimum kompromisa glede večine vprašanj«, da pa morajo nekatere rešitve vendarle še preveriti na svojih organih.

Na reformo je treba gledati kot na celoto

Delil je mnenje, da je treba na reformo gledati kot na celoto. Četudi se v ZSSS ne strinjajo z vsem in verjamejo, da bi bilo mogoče pri zaščiti delavcev narediti še kakšen korak več, jih po njegovih besedah veselijo zlasti ukrepi za zmanjšanje segmentacije na trgu dela.

Da je bil dosežen kompromis oz. izboljšanje nekaterih rešitev, je potrdil tudi generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek. Tudi v Pergamu z določenimi rešitvami niso zadovoljni. Zlasti jih jezi uvedba začasnih in občasnih del za upokojence.

Da bo ta institut zaživel, je bilo sicer jasno že po seji matičnega odbora DZ. Sindikati so v nadaljevanju upali na zaostritev pogojev za ta dela, a se jim ta želja ni izpolnila.

Najbolj pereči so bili odpovedni roki

Najbolj pereče vprašanje današnjega sklepnega srečanja so bili sicer odpovedni roki. Potem ko je ministrstvo predlagalo, da bi po novem trajali največ 60 dni, medtem ko danes trajajo največ 120 dni, je namreč v zadnji fazi pogajanj prišlo do precejšnjega zapleta.

Na delojemalski strani so ocenili, da je predvideni poseg v odpovedne roke prevelik, zato so zahtevali, da trajajo največ 90 dni, v Konfederaciji javnega sektorja Slovenije (KSJS) pa so zaradi predvidenega zmanjšanja mase plač za javne uslužbence oz. odpuščanja nasprotovali vsakršnemu skrajševanju. Delodajalci, ki so se sprva zavzemali za enotne odpovedne roke v obsegu 30 dni, so bili medtem pripravljeni pristati na največ 60 dni.

Vizjak je nato v ponedeljek predstavil kompromisno rešitev, po kateri bi odpovedni roki za tiste, ki imajo pri zadnjem delodajalcu nad 25 let delovne dobe, trajali 80 dni. Predlog je kljub sprva ostremu nasprotovanju na koncu le obveljal.

Sindikati so popustili

Sindikati so očitno popustili, potem ko jim je minister ponudil zvišanje nadomestila za brezposelnost v tretjem mesecu s 60 na 80 odstotkov osnove. Sistem višine nadomestil tako ostaja tak, kot je v veljavni zakonodaji. Denarno nadomestilo se bo v prvih treh mesecih še naprej izplačevalo v višini 80 odstotkov osnove, v nadaljnjih devetih mesecih v višini 60 odstotkov osnove, nato pa v višini 50 odstotkov osnove.

Na skrajšanje na največ 80 dni je, potem ko je dobila zagotovilo, da odpuščanja javnih uslužbencev z naslova standardov in normativov v izobraževanju ne bo, pristala tudi KSJS. Kot je povedal prvi mož konfederacije Branimir štrukelj, se bodo na ta dogovor sklicevali tudi pod verjetno novo vlado.

Delodajalci največ 80-dnevnih odpovednih rokov danes niso komentirali. Še pred današnjim srečanjem so to rešitev zavrnile praktično vse delodajalske organizacije, predstavniki manjših delodajalcev pa so na to, da morajo roki ostati največ 60-dnevni, vezali celo podporo reformi. Kot kaže, so na koncu vendarle popustili.

Sprememb v zvezi z ostalimi velikimi vprašanji, ki so v minulih dneh burila duhove, očitno ne bo, kar pomeni, da je mogoče pričakovati uvedbo 25-odstotne kvote pri agencijskem delu, odpravnine ob upokojitvi pa bodo po novem dostopne le tistim, ki bodo pri zadnjem delodajalcu najmanj pet let.

Reforma trga dela se zdaj seli v DZ. Poslanci bodo na četrtkovi izredni seji opravili drugo branje, tretje branje pa bi lahko sledilo 4. ali 5. marca.