Zaposlovanje na črno se v zadnjih dveh letih močno povečuje. Inšpektorat za delo je lani ugotovil 670 primerov zaposlovanja na črno, kar je bilo za 17 odstotkov več kot leta 2011 – trend se nadaljuje tudi letos, saj so inšpektorji po sedmih mesecih zaznali že 389 kršitev. Največ, skoraj tri četrtine primerov, se nanaša na (ne)sklenitev pogodbe o zaposlitvi in (ne)prijavo delavca v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kršitve so najbolj pogoste v gostinstvu, gradbeništvu, trgovini in prometu.
Inšpektorji za delo so lani izdali 509 odločb o prekršku v skupni višini nekaj manj kot 1,3 milijona evrov. Policija pa je na pristojna okrožna državna tožilstva podala 56 kazenskih ovadb ali za tretjino več kot leta 2011 – večinoma je šlo za zaposlovanje tujih državljanov, predvsem iz republik nekdanje Jugoslavije.
Povečuje se tudi delo na črno. Tržni inšpektorji so lani izrekli 555 upravnih ukrepov (13,5 odstotka več kot leto prej) in 1045 prekrškovnih ukrepov (27,5 odstotka več kot v letu 2011) v skupni vrednosti 232.000 evrov. Največ kršitev so zaznali v gostinstvu, gradbeništvu, pri trgovini z avtomobili, med prevozniki in taksisti ter na stojnicah.
Carina je številnejša in fleksibilnejša
Zaradi učinkovitejšega boja proti sivi ekonomiji in kadrovske podhranjenosti inšpektorata za delo, ki je doslej bdel nad zaposlovanjem na črno, se je vlada odločila, da pristojnost za nadzor prenese na carinsko upravo (Curs). Nova zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter o inšpekciji dela, ki bosta do konca meseca v javni obravnavi, določata, da bo inšpekcija za delo še naprej izdajala prepovedne odločbe, zatem pa bo zadevo odstopila novemu pristojnemu organu – carini. Curs se bo aktivneje vključil tudi v nadzor dela na črno, za katerega bo sicer še naprej pristojen tržni inšpektorat (Tirs). Nadzoroval bo zlasti posameznike, ki niso prijavljeni, torej tako imenovane šušmarje.
Na ministrstvu za delo so prepričani, da bo Curs s svojimi mobilnimi enotami, ki so se po vstopu Hrvaške v EU okrepile s 97 obmejnimi cariniki, skupaj pa štejejo okoli 180 oseb, učinkovitejši in tudi fleksibilnejši od inšpekcije za delo, ki ima za področje zaposlovanja na voljo zgolj 44 inšpektorjev. Pomoč carinikov pa bo koristila tudi preostalim nadzornim organom, ki jim prav tako močno primanjkuje inšpektorjev. Število tržnih inšpektorjev se je namreč v zadnjih desetih letih zmanjšalo s 137 na sto, število inšpektorjev na davčni upravi (Durs) pa od leta 1996 s 456 na 326.
V Cursu naj bi bili po lastnih zagotovilih tako kadrovsko kot strokovno sposobni prevzeti pristojnosti nad zaposlovanjem na črno. Sprememba zakona je bila namreč predvidena že leta 2011, zato se že vse od takrat, tudi z izobraževanji pri drugih inšpekcijskih organih, intenzivno pripravljajo na prevzem novih nalog.
Naj ob tem dodamo, da je bila carina že po obstoječem zakonu posredni nadzorni organ pri preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Lani je na primer zaznala 65 sumov kršitev, največ v prevozništvu in pri preprodaji motornih vozil, poleg tega pa je skupaj z Dursom opravila nadzor nad zaposlovanjem na črno pri prometu z lesom ter v mednarodnem cestnem prevozu potnikov. Letos je Curs svoje aktivnosti pri odkrivanju sive ekonomije še okrepil. V sodelovanju z Dursom se je v teh dneh, kot smo že poročali, lotil zlasti gostincev in odkril veliko primerov dela na črno.
Inšpektorji ne morejo preiskovati stanovanj
Poleg kadrovskih težav je po oceni inšpekcijskih služb glavna ovira za bolj učinkovito preprečevanje dela na črno v tem, da ne morejo proti volji stanovalca brez odločbe sodišča vstopiti v osumljenčevo stanovanje in ga preiskati – vstop je možen le v stanovanjske prostore, ki so prijavljeni kot poslovni prostori. Inšpektorat za delo in Curs kot oviro izpostavljata tudi osemdnevni rok od sklenitve pogodbe o zaposlitvi za prijavo v sistem zavarovanj. Tako dolg rok po njihovem omogoča zlorabe, zato predlagata, da se prijava opravi še isti dan, ko delavec nastopi delovno razmerje.
Na ministrstvu za delo se s predlogom strinjajo, zato razmišljajo, da bi v zakon o delovnih razmerjih vnesli ustrezne popravke. Glede vstopanja v stanovanja pa pojasnjujejo, da je nedotakljivost stanovanja zagotovljena po ustavi kot človekova pravica in temeljna svoboščina.
