Generalna direktorica Statističnega urada RS Irena Križman je na današnji novinarski konferenci dejala, da je bila deflacija na mesečni ravni predvsem posledica decembrskih popustov. Med večjimi podražitvami v letošnjem letu je izpostavila višje cene zelenjave in sadja, kar pa gre po njenem mnenju pripisati suši.
Blago je bilo na letni ravni v povprečju dražje za 2,7 odstotka
Križmanova je opozorila tudi, da so se letos večkrat povišale trošarine za bencin in tobačne izdelke. Ob nespremenjenih trošarinah bi bila rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, v letošnjem letu le 2,2-odstotna, tako pa je bila zaradi višanja trošarin 3,1-odstotna.
Letna rast cen je bila v letu 2012 2,7-odstotna (lani dvoodstotna), povprečna letna pa 2,6-odstotna (lani 1,8-odstotna). Blago je bilo na letni ravni v povprečju dražje za 2,7 odstotka, storitve pa za 2,6 odstotka. Med blagom se je blago dnevne porabe podražilo za 4,8 odstotka, poltrajno blago pa za 0,2 odstotka. Trajno blago se je za 3,1 odstotka pocenilo.
Največje povišanje pri alkoholu in tobačnih izdelkih
V letu 2012 so se cene najbolj zvišale v skupini alkoholne pijače in tobak (za 9,4 odstotka), pri čemer so bili tobačni izdelki dražji za 12,3 odstotka, alkoholne pijače pa za pet odstotkov.
Sledile so gostinske in nastanitvene storitve (9,3 odstotka), in sicer so se cene gostinskih storitev v povprečju zvišale za 11,8 odstotka, cene nastanitvenih storitev pa za 2,1 odstotka.
Višje so bile med drugim tudi cene v skupinah hrana in brezalkoholne pijače ter izobraževanje (po 4,7 odstotka), prevoz (3,4 odstotka) ter raznovrstno blago in storitve (2,4 odstotka). Cene prehrambnih izdelkov so se letos zvišale za 4,7 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj kot lani; najbolj se je podražila zelenjava (19,7 odstotka) in sadje (15,4 odstotka).
Na dvig cen v skupini izobraževanje so najbolj vplivale višje cene predšolskega izobraževanja (9,3 odstotka), v skupini prevoz višje cene letalskega potniškega prevoza (11,4 odstotka) ter goriv in maziv (11 odstotkov) ter nižje cene cestnega potniškega prevoza (devet odstotkov) in osebnih avtomobilov (4,2 odstotka). V skupini raznovrstno blago in storitve so izstopale višje cene zdravstvenega zavarovanja (11,1 odstotka).
Nižje cene telefonov
Znižale pa so se cene izdelkov in storitev v skupinah komunikacije in stanovanjska oprema (1,1 in 0,7 odstotka). Na znižanje cen v skupini komunikacije so najbolj vplivale nižje cene telefonov in drugih aparatov (2,3 odstotka), v skupini stanovanjska oprema pa nižje cene malih gospodinjskih aparatov (5,2 odstotka).
K skupni rasti cen so tako letos največ prispevale višje cene v skupinah hrana in brezalkoholne pijače (0,77 odstotne točke), alkoholne pijače in tobak (0,49 odstotne točke), gostinske in nastanitvene storitve (0,48 odstotne točke), stanovanje (0,18 odstotne točke) ter raznovrstno blago in storitve (0,17 odstotne točke).
Skupno rast pa so najbolj znižale nižje cene v skupinah stanovanjska oprema in komunikacije (v vsaki za 0,05 odstotne točke).
V mesečni primerjavi je Slovenija znova beležila deflacijo, tokrat v višini 0,3 odstotka. Decembrski popusti so tudi letos vplivali na znižanje cen v skupini obleka in obutev (3,4 odstotka), kar je k deflaciji prispevalo 0,3-odstotne točke. Po 0,2 odstotne točke so skupno inflacijo dodatno znižale še preostale decembrske pocenitve (opazneje oprema za šport za šest odstotkov). Med podražitvami so izstopale višje cene zelenjave (9,4 odstotka), ki so skupno raven cen zvišale za 0,2 odstotne točke.
Cene storitev v povprečju ostale enake
Na negativno rast cen so vplivale nižje cene blaga (0,4 odstotka), cene storitev pa so v povprečju ostale nespremenjene. Cene poltrajnega blaga so se znižale (za tri odstotke), cene trajnega blaga so se zvišale (0,3 odstotka), cene blaga dnevne porabe pa se v povprečju niso spremenile.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra 3,1-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 2,8-odstotna. Mesečna rast cen je ostala na novembrski ravni, pri minus 0,2 odstotka.
Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj ocenjujejo, da je gibanje cen življenjskih potrebščin v letošnjem letu zaznamovala predvsem šibka gospodarska aktivnost v domačem in mednarodnem okolju, ki se odraža na umirjenem gibanju osnovne inflacije. Na rast cen pa so močneje vplivali nekateri enkratni dejavniki, in sicer predvsem višje cene hrane, storitev in energentov ter dvigi nekaterih trošarin.
Medletna inflacija je bila po pojasnilih Umarja nekoliko nad povprečjem evrskega območja. Na gibanje cen v letošnjem letu pa so imeli velik vpliv tudi ukrepi na davčnem področju. Tako so dvigi trošarin na energente k inflaciji prispevali okoli 0,3 odstotne točke, višje trošarine na tobačne izdelke ter alkohol pa so prispevale okoli 0,4 odstotne točke, so zapisali.
Umar ob predvideni šibki gospodarski aktivnosti tudi v prihodnjem letu ne pričakuje izrazitejših pritiskov na rast cen življenjskih potrebščin.
