Po burnih odzivih v javnosti ministrstvo v najnovejšem predlogu zakona o davku na nepremičnine spet uvaja nepremičninski davek tudi za sakralne objekte, vendar po najnižji, 0,1-odstotni davčni stopnji. Enako bodo obdavčeni kulturni spomeniki, za katere je bila sprva predvidena obdavčitev v višini 0,5 odstotka posplošene vrednosti nepremičnine.
Po novem sta »kot neke vrste socialni korektiv« za stanovanjske nepremičnine predlagani dve davčni stopnji. Za stanovanja v vrednosti do pol milijona evrov bi bilo treba plačati 0,15 odstotka davka, za preostala pa 0,5 odstotka. Ob tem bi ukinili začasni protikrizni davek na nepremičnine večje vrednosti, ki bi se po lani sprejetem varčevalnem Zujfu moral pobrati še prihodnje leto. »Davek je naletel na veliko neodobravanje, je predmet številnih (okoli 45 odstotkov) pritožb in je fiskalno neučinkovit,« je ministrstvo pojasnilo svojo odločitev.
Se bo črna gradnja bolj splačala?
Višja obdavčitev naj bi doletela tudi črnograditelje. Toda ministrstvo je predlog spisalo tako, da bo tiste, ki so si zgradili vile, vredne več kot pol milijona evrov, to pravzaprav razveselilo. Kajti za nezakonito zgrajene stanovanjske objekte želi ministrstvo uvesti davčno stopnjo v višini 0,4 odstotka posplošene vrednosti nepremičnine. Zakonca Vitoslav in Metka Türk, lastnika razvpite črne gradnje nad Sečoveljskimi solinami, katere vrednost je v registru nepremičnin ocenjena na dobrih 503.000 evrov, bi tako namesto 2500 evrov davka, kolikor bi ga plačala za zakonito gradnjo, odštela »samo« 2000 evrov, ker sta gradila na črno.
Tudi nezakonite objekte za poslovno in industrijsko rabo, vključno z energetiko, bi na ministrstvu obdavčili po stopnji 0,6 odstotka, medtem ko predlagana davčna stopnja za tiste z urejenimi dokumenti in vsemi potrebnimi dovoljenji znaša 0,8 odstotka (le za energetske objekte znaša 0,4 odstotka). Preostale črne gradnje pa bi obdavčili po stopnji 0,375 odstotka, kar pomeni, da bi se davka morali bati le črnograditelji cerkva in kulturnih spomenikov. Na ministrstvu so nam včeraj pozno zvečer zagotovili, da gre za pomoto, saj je njihov namen črne gradnje obdavčiti bolj in ne manj, več pojasnil pa naj bi dobili danes.
Kot nelegalne naj bi sicer šteli objekte ali njihove dele, za katere je gradbeni inšpektor izdal odločbo o nezakoniti gradnji. Ta mora biti 1. januarja v letu, za katero se odmerja davek, pravnomočna in vpisana v register nepremičnin, piše v predlogu. Pri tem se višji davek odmeri le, če inšpektorjeva odločba 1. januarja v letu, za katero se odmerja davek, ni izvršena oziroma za črno gradnjo ni izdano veljavno gradbeno dovoljenje.
Čeprav želijo črnograditelje na finančnem ministrstvu posebej obdavčiti že v naslednjem letu, predstavlja po mnenju ekonomista in nepremičninskega strokovnjaka dr. Iva Lavrača evidentiranje črnih gradenj v registru nepremičnin takšen zalogaj za geodetsko upravo (Gurs), da tega prej kot v dveh letih ne bo mogoče izvesti. Predstojnik Gursa Aleš Seliškar ne želi napovedovati, koliko časa bodo potrebovali, je pa pojasnil, da v registru podatkov o pravnomočnih odločbah gradbenih inšpektorjev zdaj ni. »Za evidentiranje takega podatka v register nepremičnin je treba najprej sprejeti ustrezno zakonsko podlago.« Naj dodamo, da so številne črne gradnje sicer že vpisane v register nepremičnin (tako kot na primer vila zakoncev Türk), vendar geodetska uprava doslej ni imela zakonskega pooblastila, da bi določala, ali posamezna nepremičnina ima vsa potrebna dovoljenja ali ne. Tudi za črne gradnje bi tako lastniki po prejšnjih dveh različicah nepremičninskega zakona morali plačati enak davek kot lastniki legalno zgrajenih objektov.
XX pri kmetijskih in gozdnih zemljiščih
Medtem pa v novem predlogu ni več izrecno zapisano, po kakšni stopnji bodo obdavčena kmetijska in gozdna zemljišča. Kajti še vedno potekajo intenzivna pogajanja s kmetijskimi organizacijami. Čeprav je ministrstvo v svojem drugem predlogu stopnjo obdavčitve kmetijskih zemljišč zmanjšalo za polovico, za gozdna zemljišča pa jo je znižalo na 0,15 odstotka, kmetje »za svoje delovno orodje« še naprej zahtevajo ničelni nepremičninski davek, tako kot po njihovem mnenju ne bi smeli biti obdavčeni kmetijski objekti. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič pravi, da za zdaj dogovoru še niso blizu. Kot je razbrati iz svežega zakonskega predloga, pa bo ministrstvo vztrajalo vsaj pri simbolični obdavčitvi njihovih nepremičnin. Kajti s preoblikovanjem pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest za nekatera gozdna zemljišča v nepremičninski davek za vsa ta zemljišča želijo zagotoviti več sredstev za hitrejše posodabljanje in širitev gozdne infrastrukture. »Primerno je, da tudi kmetijska zemljišča prispevajo k tem prihodkom, saj prav tako v delu za proizvodnjo koristijo javno infrastrukturo,« pojasnjujejo v predlogu.
Čeprav smo na Dnevniku pridobili na novo spisan predlog zakona, v katerem poleg nekaterih tehničnih podrobnosti nedorečena ostaja samo še višina obdavčitve za kmetijska in gozdna zemljišča, na ministrstvu za kulturo pojasnjujejo, da še vedno potekajo intenzivna pogajanja tudi o obdavčitvi tako sakralnih objektov kot kulturnih spomenikov in javne kulturne infrastrukture (muzejev, gledališč, oper...). Če kulturnemu ministrstvu teh nepremičnin ne bo uspelo izvzeti iz obdavčitve in bo obveljal sedanji predlog, bodo morale verske organizacije za cerkve, mošeje, kapele in druge sakralne objekte plačati skupno dobrih 230.000 evrov nepremičninskega davka. Lastniki kulturnih spomenikov pa skupno skoraj 15.000 evrov. Lastniki oziroma upravitelji muzejev in knjižnic bodo morali plačati kar za 1,6 milijona evrov davka, saj finančno ministrstvo zanje tudi v zadnji različici zakona v nasprotju s prvima dvema skupinama nepremičnin ni predvidelo nobene izjeme ali olajšave.
Večina držav pozna oprostitve za verske skupnosti
Po primerjalni študiji 19 evropskih držav, ki jo je leta 2010 opravil dr. Lavrač, so v večini držav (16) nepremičnine za javne namene v lasti države, regionalnih in lokalnih skupnosti vsaj delno oproščene nepremičninskih dajatev. Javni muzeji in galerije so tega deležni v sedmih državah, enako spomeniki, knjižnice pa v treh. Tudi nepremičnine verskih skupnosti so v 16 državah deležne določenih oprostitev. Z neprofitnimi, predvsem dobrodelnimi organizacijami tako ravnajo v 13 državah. Stavbe za znanost so oprostitev deležne v sedmih državah, stavbe za zdravstvo pa v osmih, tako kot javni športni objekti. Devet držav manj (ali pa sploh ne) obdavčuje izobraževalne ustanove. Štiri države poznajo oprostitve za gozdna zemljišča, sedem za kmetijska, šest pa tudi za kmetijska poslopja.
Sicer pa je novost zadnje različice nepremičninskega zakona tudi ta, da bodo vsi lastniki nepremičnin naslednje leto najprej prejeli informativni izračun novega davka in bodo tako še pred dejansko odmero davka lahko zahtevali tudi spremembo morebitnih napačnih podatkov v izračunu.
