V predlogu zakona o delovnih razmerjih (ZDR) je trenutno zapisano, da bi odpovedni roki po novem trajali največ 60 dni, medtem ko danes trajajo največ 120 dni. Na delojemalski strani so ocenili, da je predvideni poseg v odpovedne roke prevelik, zato so zahtevali, da trajajo največ 90 dni.
Ministrstvo za delo, na čelu katerega je Andrej Vizjak, je v tej luči pogajalcem v ponedeljek predstavilo kompromisno rešitev, po kateri bi odpovedni roki za tiste, ki imajo pri zadnjem delodajalcu nad 25 let delovne dobe, trajali 80 dni.
To je močno razburilo delodajalce, ki so računali, da bodo na račun skrajšanja odpovednih rokov za 60 dni le zabeležili nek finančni učinek. Predlogu zato nasprotujejo, predstavniki malih delodajalcev pa so že napovedali, da v zvezi s tem vprašanjem ne bodo popustili. Na odpovedne roke so vezali tudi podporo celotni reformi.
V sindikatih so medtem poudarili, da kompromisni predlog predstavlja korak naprej, a tudi zanje zgodba še ni zaključena. V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije medtem zaradi predvidenega znižanja mase plač za javne uslužbence nasprotujejo kakršnemukoli skrajševanju. To stališče bodo omilili le v primeru zagotovila, da ne bo odpuščanj.
Na poenotenje v predlogu ZDR in predlogu novele zakona o urejanju trga dela še vedno čakajo tudi nekatera druga velika vprašanja, kot so agencijsko delo, odpravnine ob upokojitvi, začasna dela in višina nadomestil za brezposelnost.
V četrtek bodo oba zakonska predloga na izredni seji drugič obravnavali poslanci v DZ. Tedaj bo potekel tudi rok za vlaganje dopolnil. Tretje branje (in morebitni novi amandmaji) bi lahko sledilo 4. ali 5. marca.
